Vojaki prispeli iz Iraka, ugibanja o novi vladi

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 17. januar 2020 / 10:36

Slovenski vojaki so se umaknili iz Iraka

Šest slovenskih vojakov, ki so delovali v okviru mednarodne misije Neomajna odločenost v bazi v Erbilu v Iraku, se je prejšnji teden v četrtek zvečer prek Turčije vrnilo v domovino. Slovenija se je kot edina država za umik svojih vojakov odločila po iranskem raketnem napadu na dve bazi s koalicijskimi silami v Iraku, med njimi tudi na bazo v Erbilu, kar je bil odgovor na usmrtitev visokega iranskega generala Kasema Solejmanija, ki so ga 3. januarja izvedle ZDA. Slovenija sicer ostaja v operaciji Neomajna odločenost v Iraku, ki je namenjena urjenju iraških sil v boju proti teroristični skupini Islamska država, do 1. februarja pa bo predvidoma v Erbil kot redna rotacija odšel nov kontingent Slovenske vojske. Bolj kot sama vrnitev slovenskih vojakov je v javnosti v zadnjem tednu odmeval način, kako je bila sprejeta odločitev za njihovo »relokacijo«, kot se je izrazil minister za obrambo Karl Erjavec. Prav nanj in predsednika republike Boruta Pahorja leti največ očitkov, da sta pri sprejemanju odločitve o vrnitvi slovenskih vojakov v domovino pripravila neprimerno predstavo za medije.

Ugibanja o novi vladi

Ta teden so se znova obudila ugibanja o morebitni novi vladi. Podžgal jih je prvak SDS Janez Janša, ki je v nedeljski oddaji Politično na TV Slovenija ocenil, da je sedanja vladna koalicija klinično mrtva, kot možnost pa vidi sestavo koalicije, ki bi preprečevala škodo. Ali je kdo dovolj ambiciozen, da sestavi novo vlado, naj bi se pokazalo v naslednjih tednih, je še ocenil Janša. Sledila je izjava predsednika NSi Mateja Tonina, da pogovori o alternativnih koalicijah med nekaterimi strankami ves čas potekajo, a treba je zagotoviti 46 glasov. V koalicijskih LMŠ, SD, SAB in DeSUS so sodelovanje v pogovorih o oblikovanju nove koalicije zanikali, prav tako v opozicijskih SNS in Levici. Premier Marjan Šarec pa je za časnik Delo dejal, da ni razlogov za padec vlade in da je imel Janša priložnost sestaviti vlado, a je ni sprejel.

Razveljavitev obsodbe Rupnika

V javnosti prav tako še vedno odmeva odločitev vrhovnega sodišča, da razveljavi obsodbo domobranskega generala Leona Rupnika in vrne zadevo v ponovno sojenje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, o čemer sta prejšnji teden poročala časnika Dnevnik in Večer. Obsodba Rupnika, ki so ga zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem septembra 1946 usmrtili pod Golovcem, je bila razveljavljena, ker tedanja sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena, sodišče pa vsebinsko sodbe ni presojalo. Pravni strokovnjaki pričakujejo, da bodo postopek zoper pokojnega Rupnika ustavili, kar pa po njihovi oceni ne pomeni tudi njegove rehabilitacije. Vrhovno sodišče je sicer zahtevo za varstvo zakonitosti obravnavalo na pobudo Rupnikovih potomcev.

Tožba zaradi nedostopnosti volišč

Dva slovenska invalida sta prejšnji teden na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vložila tožbo zoper državo zaradi nedostopnosti volišč in glasovanja. Uporabnika invalidskih vozičkov sta leta 2015 pred referendumom o družinskem zakoniku prosila Državno volilno komisijo za ureditev dostopnosti njunih volišč pri referendumu in vseh prihodnjih volitvah. Državna volilna komisija, kasneje pa še upravno sodišče, prosilcema nista ugodila. Zavrnilo ju je tudi vrhovno sodišče, ker da dostopnosti ne moreta zahtevati vnaprej, ampak se lahko na sodišče obrneta šele po glasovanju. Ustavno sodišče pa njune pritožbe sploh ni sprejelo v obravnavo, prav tako ne njunega predloga za ureditev dostopnosti pri volitvah v evropski parlament maja lani. Ker sta izčrpala vse sodne poti v Sloveniji, sta se zdaj obrnila še na ESČP. Kot je pojasnil pravnik Jurij Toplak, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru, ki je sodeloval pri pripravi pritožbe evropskemu sodišču, mednarodna konvencija o pravicah invalidov, ki v Sloveniji velja že od leta 2008, nalaga dostopnost volišč, glasovanja in volilnih postopkov, čemur pa Slovenija ni sledila. Na ESČP so se iz istega razloga obrnili tudi v Društvu za pravice invalidov Slovenije, ki od države terja 54 milijonov evrov odškodnine za 18.000 invalidov, ki zaradi neprilagojenosti volišč v preteklosti niso mogli glasovati.

Lani več helikopterskih reševanj

Število posredovanj helikopterske posadke Slovenske vojske se zadnja leta povečuje. Lani so tako posredovali 733-krat, prepeljali 767 poškodovanih ali obolelih in naleteli 840 ur. Posredovanj je bilo tako 79 več kot leto pred tem in največ doslej, so v ponedeljek sporočili z ministrstva za obrambo.