Z manj denarja rešujejo več

Na vrhovnem sodišču po letu dni od podpisa zaveze z vlado ugotavljajo, da je sodstvo doseglo spodbudne premike na bolje, bojijo pa se, da lahko sodiščem že avgusta zmanjka denarja.

Kranj – Leto dni po podpisu zaveze med vlado in sodstvom o krepitvi pravne države je sodstvo kljub izrazitemu poslabšanju pogojev doseglo bistvene premike na bolje, ugotavljajo na vrhovnem sodišču, kjer izpostavljajo predvsem spodbudne rezultate na kazenskem, prekrškovnem in gospodarskem področju, medtem ko priznavajo, da je do poslabšanja prišlo na delovnosocialnem področju, kjer beležijo visok pripad sporov z državo. »Veliko tveganje je še naprej zlasti proračunsko stanje, saj bo sodiščem ob trenutnih trendih sredstev za sodne postopke zmanjkalo že avgusta,« še poudarjajo na vrhovnem sodišču.

V zadnjem letu je prišlo do skoraj dvanajstodstotnega zmanjšanja števila nerešenih zadev, povprečni pričakovani čas reševanja zadev pa je konec maja znašal sedem mesecev pri pomembnejših zadevah oziroma 3,2 meseca pri vseh zadevah. Pritožbe v vseh vrstah zadev na višjih sodiščih so v povprečju rešene v manj kot treh mesecih. Na kazenskem področju je rešenih v povprečju trideset odstotkov več zadev kot prej, povprečno pa so sodišča v zadevah odločila v 8,3 meseca (ciljni čas v zavezi je bil 12 mesecev). Tudi pri prekrškovnih zadevah je bil cilj presežen za kar dva meseca, povprečni čas njihovega reševanja pa trenutno znaša 2,8 meseca. »Pomembni rezultati so doseženi tudi na področju reševanja gospodarskih zadev. Več kot šestdeset odstotkov gospodarskih zadev je rešenih v letu dni, kar je posledica triažnega načina reševanja zadev in spremembe razmejitve opravil med sodnim osebjem in sodniki, žal pa so spremembe stečajne zakonodaje in z njimi povezan visok pripad zadev preprečili še optimalnejšo razporeditev kadrov. Kljub prednostnem reševanju starejših zadev se je v tem obdobju povprečni dejanski čas reševanja pravdnih zadev skrajšal za en mesec. V maju 2014 je povprečni pričakovani čas pravdnih zadev pred okrožnimi sodišči znašal 11,9 meseca, pred okrajnimi sodišči pa 9,4 meseca,« so sporočili s sodišča in poudarili, da je nadaljevanje pozitivnih trendov sodstva pri krajšanju in optimizaciji postopkov ugotovila tudi Evropska komisija v svojih junijskih priporočilih.

Na vrhovnem sodišču znova opozarjajo na veliko pomanj­kanje finančnih sredstev za vodenje sodnih postopkov. Sodstvo ima namreč že tako letos na razpolago deset milijonov evrov manj kot lani, sprememba stečajne zakonodaje pa je prinesla dodatno nepričakovano obremenitev v višini skoraj sedemnajst milijonov evrov. Vlada je sicer junija zagotovila dodatne tri milijone evrov, vendar pa sodišča zaradi naraščajočega števila stečajev ocenjujejo, da bo sredstev za vodenje sodnih postopkov zmanjkalo že v avgustu. »Negotove finančne razmere močno vplivajo tudi na vodenje drugih postopkov in prev­zemanje finančnih obveznosti, za katere so predsedniki sodišč osebno odgovorni,« opozarjajo.

Vrhovno sodišče med drugimi težavami našteva tudi prostorsko problematiko in nadaljnjo nestabilnost kadrovskih virov, saj je bilo po občutnem zmanjšanju števila zaposlenih za 250 sodnih uslužbencev konec leta 2012 šele septembra 2013 začasno nadomeščenih 160 zaposlitev za obdobje do konca leta 2013. Na podlagi pogajanj z vlado, izvedenih v zadnjih trenutkih, se je zaposlitev najprej podaljšala do polovice maja 2014, do konca 2014 pa je bila podaljšana le še 86 osebam, opozarjajo. Kot še dodajajo, zmanjševanje števila sodnikov (trenutno jih je 958) še naprej ostaja prioriteta sod­stva, zaradi siceršnje kadrovske nestabilnosti pa bi dodatno preveliko zmanjševanje utegnilo imeti nadaljnje negativne posledice na trenutne trende.