Urbanistične rešitve za mestno jedro

Kranj – Ob zaključku urbanistične interaktivne razstave Želite? Kranj!, ki je bila na ogled v Layerjevi hiši, o prenovi ulic in trgov starega mestnega jedra gorenjske prestolnice, se je v Stolpu Škrlovec odvila moderirana debata, ki je podala mnoga zanimiva strokovna razmišljanja, obenem pa skozi diskusijo odprla nova – in obudila stara – vprašanja v zvezi z mestno urbanistično problematiko. V debati, ki jo je moderiral Toni Cahunek, so sodelovali Aidan Cerar, urbani sociolog, zaposlen na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije, Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora, Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka, Selman Čorović, arhitekt in direktor Zavoda Carnica, Aleksander Pavšlar, predsednik KS Kranj Center, in Nejc Zupan, krajinski arhitekt.

Razstava je ponudila primerjavo realne in virtualne podobe mestnega jedra Kranja v času pred in po prenovi, pojasnila razloge za spremembe, odkrivala nerealizirane ideje in potenciale za oživitev območja, obenem pa izzvala obiskovalce. Avtorji razstave Gaja Trbižan, Urška Kranjc, Tina Cotič in Matija Jemec, ki so hkrati tudi avtorji natečajne rešitve prenove ulic in trgov mestnega jedra, so namreč z interaktivno postavitvijo in izborom vsebin želeli vzpodbuditi obiskovalce k aktivni opredelitvi do vprašanj, ki se dotikajo mestne prenove. Njihov odziv je bil osnova debate, ki je odpirala vprašanja, vezana na promet, prireditve, nakupovanje in druge delavnosti v mestnem jedru, s skupnim ciljem: ustvariti razgibano in za različne namene oblikovano mestno jedro z lastno identiteto. Glede na podane odgovore se je med drugim izkazalo, da ljudi moti parkiranje na trgih starega mestnega jedra, zato so pripravljeni dlje časa hoditi peš do svojega cilja, da so zadovoljni z novo pridobljenimi javnimi prostori, tako tistimi s kulturnim programom kot z zelenimi odprtimi površinami, ter da želijo soodločati pri načrtovanju in urejanju prostora.

Staro mestno jedro namreč ni klasična stanovanjska soseska, temveč gre za raznolik prostor bivanja, počitka in raznolikih družbeno-kulturnih dejavnosti. Ljudje prihajajo v mestna jedra prav zaradi spleta različnih dejavnosti, kjer lahko vsak zase najde nekaj, kar mu odgovarja – prav tu pa leži tudi delikatno jedro vprašanja urbanistične problematike, ki se je razvilo tudi v sami debati: kako vzpostaviti zgledne bivanjske dejavnike, tako za stalne prebivalce mestnega je­dra kot njegove občasne obiskovalce, ter obenem doseči, da bodo urbanistično-infrastrukturne pridobitve izbolj­šale tudi kulturno, družbeno in ekonomsko plat mestnega jedra.