Dijaki Gimnazije Franceta Prešerna so raziskovali viruse, ki bi jih lahko uporabljali pri zdravljenju tuberkuloze. / Foto: Gorazd Kavčič

Iskali zdravilo za tuberkulozo

Sedem dijakov Gimnazije Franceta Prešerna je svoje raziskovalno delo pri krožku bioinformatike strnilo v nalogo, s katero so si prislužili srebrno priznanje na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev.

Kranj – V Gimnaziji Franceta Prešerna so v letošnjem šolskem letu dijaki lahko obiskovali tudi krožek bioinformatike, pri kateri se računalniške metode uporablja za reševanje bioloških vprašanj. Sedem dijakov se je tako skupaj z vodjo krožka dr. Lukom Auscem z biotehniške fakultete v Ljubljani lotilo raziskovanja, kako izrabiti viruse, ki zajedajo bakterije, za zatiranje človeku nevarnih bakterij. »Z dijaki smo raziskovali, kako se na nivoju DNK virusi prilagodijo na svoje bakterijske gostitelje in nakazali možnosti za bakteriofagno terapijo tuberkuloze. Bakteriofagna terapija pomeni ciljano zdravljenje bakterijskih okužb z naravnimi virusi,« je razložil Ausec.

Zdravljenje s pomočjo virusov po Auščevih besedah ni nič novega, saj to uporabljajo že več kot sto let. »Že vojaki v prvi svetovni vojni so recimo imeli s sabo tovrstne viruse. Če zadeneš pravi virus za določeno infekcijo, deluje.« A zaradi močne farmacevtske industrije so bakteriofage prehiteli antibiotiki in se je danes z njimi mogoče zdraviti le še v nekaterih »eksotičnih« deželah, recimo v Gruziji, na Poljskem ali Rusiji, pravi Ausec in dodaja, da je to ponovno v vzponu v Ameriki, kjer je na voljo dovolj zasebnega kapitala za raziskovanje tega. Mnoge bakterijske bolezni, ki smo jih do nedavnega uspešno zdravili z antibiotiki, namreč postajajo resen zdravstveni problem, ker se pojavlja vedno več bakterij, ki so na antibiotike odporne. Kot ključno prednost virusov pri zdravljenju bakterijskih okužb Ausec navaja, da so virusi v nasprotju z antibiotiki zelo selektivni in določena vrsta specializirano napade samo določeno vrsto bakterije. Antibiotiki pa napadajo širok spekter bakterij, tudi tiste, ki so človeku koristne. »Povzročitelje tuberkuloze v bolnišnici na Golniku recimo zdravijo s kombinacijo treh do petih antibiotikov hkrati. To je zelo invazivna metoda. Virus pa zajeda samo povzročitelja, če zadenemo pravi virus za pravo bakterijo,« je razložil Ausec.

Dijaki so se v svoji raziskovalni nalogi osredotočili na raziskovanje možnosti zdravljenja tuberkuloze z naravnimi bakteriofagi. »Tuberkulozo povzroča bakterija, ki je že naravno odporna na številne antibiotike. Zato smo želeli najti bakteriofage, ki bi bili evolucijsko na molekularnem nivoju prilagojeni na življenje v tej bakteriji in bi jo tako uspešno uničevali,« so pojasnili Maja Udovič, Maša Svoljšak, Lara Pintarič, Luka Blatnik, Aljaž Uršič, Danaja Križaj in Nuša Vehovec. Podatke o DNK zaporedjih virusnih genomov so pridobili v javnih zbirkah podatkov. Z lastnim programom, napisanem v računalniškem jeziku python, so pregledali približno 1100 zapisov o virusnih genomih in tako izločili šest virusov, ki za svojega gostitelja izbirajo bakterijo, ki povzroča tuberkulozo. Upajo, da jim bo to uspelo preveriti tudi s pomočjo kliničnih testov. »To bi morali opraviti v akreditiranem laboratoriju, recimo v bolnišnici na Golniku,« je razložil Ausec. Če bi se njihove teoretične ugotovitve v prihodnosti torej potrdile tudi z laboratorijskimi eksperimenti, bi te viruse nekoč morda lahko uporabili za zdravljenje tuberkuloze, optimistično pravijo dijaki. In še ena prednost zdravljenja z virusi, ki jo navaja Ausec: virusi so poceni, saj jih je zelo enostavno gojiti in jih proizvajati v velikih količinah, njihov rok uporabnosti pa je praktično neomejen.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Domžale / ponedeljek, 9. november 2015 / 13:21

Drsali bodo tudi poleti

Občina Domžale je v Češminovem parku sredi mesta kot ena prvih v Sloveniji uredila drsališče brez ledu, na katerem bo mogoče brezplačno drsati vse dni v letu.

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 15:47

Vaja priložnost za izboljšave

Dvesto pripadnikov različnih reševalnih služb se je na brniškem letališču znova urilo v posredovanju ob letalski nesreči. Izkušenj s pravimi nesrečami je malo, zato so vaje toliko bolj pomembne.

Kranj / / 15:45

Trudijo se, da bi bil Kranj še lepši

Ocenjevanje najlepših izložb in pročelij je ena od tradicionalnih akcij Turističnega društva Kranj, ki vsako leto poteka od aprila do oktobra. Letos ima najlepšo izložbo Lesnavesna, najlepše pa je pre...

Zanimivosti / / 15:35

Reševalna služba za človeške ribice

Vode po poplavah občasno naplavijo na površje človeške ribice. Tudi če so te nepoškodovane, na suhem kmalu poginejo, v potokih pa jih pojedo plenilci. V jamskem laboratoriju Tular v Kranju imajo trenu...

Nasveti / / 15:21

Puran ali piščančja rižota z lisičkami

Sestavine za puranje koščke v omaki iz lisičk ali za piščančjo rižoto z lisičkami so si zelo podobne, vendar iz njih dobimo dve popolnoma drugačni, a še vseeno okusni jedi. Obe jedi lahko pripravim...

Razvedrilo / / 15:20

Skupaj jih imata sto

Prejšnji teden sta praznovala svoj os­­e­­­bni praznik dva no­vinarska kolega iz domače časopisne hiše: Danica Zavrl Žlebir je praznovala šestdeseti rojstni dan, Samo Lesjak pa je dopolnil štirides...