Dileme koledarja

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gorenjska / sreda, 8. januar 2020 / 09:28

Prelom leta po navadi predstavlja tudi čas obračuna z minulim in sklepanja dobrih namenov za nov Zemljin krog okoli Sonca. Na osebnem področju bo črto pod 2019 potegnil vsak sam, na družbenem pa to zavzeto počnejo mediji, komentatorji in statistiki, ki so bili tudi v minulih dneh precej zaposleni z izstavljanjem računa za lansko leto.

Prehod iz 2019 v 2020 pa je prinesel še eno dilemo: smo 1. januarja vstopili v novo desetletje ali pa imamo za slovo od druge dekade tega stoletja in tisočletja časa še eno leto? Da se večina sveta in popularne kulture požvižga na zgornje dileme in je 1. januarja že pomahalo v slovo prvima dvema desetletjema, je sicer jasno iz številnih lestvic najboljših knjig, filmov, albumov in drugih mejnikov, ki so zaznamovali svet v zadnji dekadi.

A čeprav vprašanje morda res ni tako razvpito kot v dneh, ko smo pričakovali leto 2000 in nam je za povrh vsega »grozil« še (danes že pozabljeni) milenijski hrošč, so bile razprave v določenih krogih spletnih komentatorjev in uporabnikov družabnih omrežij vseeno pestre.

Argument astronomov in drugih uradnih »časomerilcev« je, da se gregorijanski koledar ni začel z letom nič, temveč z letom ena, in tako tudi desetletje traja od leta ena do 10, od 11 do 20, itd. Tako smo tudi v novo tisočletje vstopili 1. januarja 2001, čeprav je svet veliko bolj evforično pričakal okroglih 2000.

Gledano matematično je stvar torej jasna. Zaplete pa se, ko se začnemo pogovarjati o desetletnih obdobjih, ki jih radi označujemo z »osemdeseta«, »devetdeseta« itd. Leto 2020 bi po zgornji logiki denimo še vedno sodilo v »najstniško« obdobje novega stoletja, leto 1990 pa v »osemdeseta«, čeprav z besedo označujemo obdobje od 1980 do 1989.

Ne glede na to, ali ste na silvestrovo nazdravljali novemu desetletju ali zgolj letu, pa so takšne prelomnice dobrodošla spodbuda k razmisleku o prehojeni poti in tisti, ki je še pred nami. Slovenci smo minulo/minevajoče desetletje začeli še dobro potopljeni v gospodarsko krizo, končujemo pa ga s številkami, ki kažejo na to, da nam gre vsaj v nekaterih pogledih morda najbolje doslej. Posebej smo lahko zadovoljni Gorenjci, saj se pri nas, kot so izračunali novinarji Mojih financ, menda živi najbolje v državi.

Nastavki so torej dobri, kaj pa bodo prinesla dvajseta leta? Menda bodo odločitve, sprejete v naslednjih desetih letih, prelomno vplivale na svet in življenja sedanjih in pa prihodnjih generacij. Novoletna zaobljuba in hkrati želja naj torej bo, da bodo čim boljše.