Spominska plošča Vlastu Kopaču pred Preskarjevo bajto na Veliki planini, edino še ohranjeno ovalno pastirsko bajto brez oken

Spomenik rešitelju Velike planine

Letos mineva sto let od rojstva Vlasta Kopača, arhitekta in ljubitelja pastirske dediščine, ki je najbolj zaslužen, da je planina do danes ohranila svojo pastirsko stavbno dediščino. Bajtarji, pastirji in planinci so v njegov spomin odkrili spominsko ploščo in odprli pregledno razstavo.

Velika planina je letos v znamenju Vlasta Kopača. V Novi vasi pri Žireh rojeni arhitekt, konservator, učenec Jožeta Plečnika, pa tudi navdušen planinec, alpinist in zbiratelj kulturne dediščine je na planini, v katero se je zaljubil še kot mladenič in nanjo zahajal vse do svoje smrti pred sedmimi leti, pustil neizbrisen pečat.

Ko je planini leta 1957 grozilo, da bodo lesene ovalne pastirske bajte (ki so edinstvene v alpskem prostoru) podrli in namesto njih zgradili zadružne hleve, je bil prav Kopač tisti, ki je dosegel, da se Velika planina z odlokom zaščiti, kar je pripomoglo k ohranitvi te pastirske dediščine. »Na planino je zahajal vse od leta 1936. Bil je eden od prvih bajtarjev, na planini pa je med pastirji preživljal tudi poletja. Imel je izreden občutek za opazovanje, bil pa je tudi pravi vizionar. Vedel je, kaj pomeni nadomeščanje odprtih ognjišč z gašperčki v bajtah, ki pred tem niso imela oken. Pred 2. svetovno vojno so bile namreč vse pastirske bajte na Veliki planini brez oken, le z izbo za pastirja in odprtim ognjiščem. Odlično je uravnaval pritiske modernizma in skrb za dediščino, njegova veličina pa je bila predvsem v tem, da pastirjem ni predaval kot arhitekt, pač pa je z njimi živel, se družil in jih poslušal,« nam je povedal župan velikoplaninskih bajtarjev Vinko Poličnik in dodal, da so se prav tak­šnega Kopača trudili predstaviti na razstavi. »Po vseh težavah in življenjskih preizkušnjah je našel čas, da je na Dovjih ravneh, kjer je poznal vsako skalo, raziskoval in zbiral pisave za trniče. Kasneje je v svoji koči Ruševki pisal spomine, risal zemljevide, ilustriral knjige in pisal pesmi. Moč za vse to je dobival pri preprostih pastirjih,« pa se Kopača spominja soavtorica razstave Helena Plahuta.

Vlasto Kopač je izdelal urbanistični načrt in varstveni režim Velike planine. Po njegovih načrtih so bili zgrajeni zgornja in spodnja postaja nihalke, bajta na zelenem robu, hotel Šimnovec, zgornja postaja sedežnice in turistične koče ter pastirske bajte na planini. Bil je tudi prvi predsednik in nato častni predsednik PZS, častni član GRS, prejemnik častnega znaka Republike Slovenije, prejemnik Plečnikovega priznanja in odličja ter Steletovega priznanja. Zdaj pa ima svoj spomenik tudi na njemu tako ljubi Veliki planini. Spominska plošča, ki so jo odkrili člani PD Bajtar, PD Domžale in Pašnih skupnosti Velika, Mala in Gojška planina, je postavljena pred Preskarjevo bajto, kjer je danes pastirski muzej, razstava pa je do 5. oktobra na ogled v Domžalskem domu na Mali planini.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Avtomobilizem / torek, 12. februar 2008 / 07:00

Chrysler in Tata bosta sodelovala

Iz Chryslerja so potrdili govorice o njihovem sodelovanju z največjim indijskim avtomobilskim proizvajalcem Tata Motors pri razvoju električnega lahkega tovornjaka. Indijci bodo skupaj s Chrysler...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Zbirka, kot je v Sloveniji ni

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost se je do danes zvrstilo triinštirideset razstav. Sočasno nastaja tudi prestižna stalna zbirka, ki trenutno šteje kar 162 del vrhunskih slovenskih...

GG Plus / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Praprotno seme

Mileno Miklavčič bralci Gorenjskega glasa že poznamo, zlasti po njenih Usodah, od letošnjega poletja tudi po Ženskah, izjemno iskani in brani knjigi zgodb. V Snovanjih pa to pot objavljamo eno od njen...

GG Plus / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Gorenjski kraji na slovenski pisateljski poti

Društvo slovenskih pisateljev načrtuje v začetku leta 2012 izdati knjigo Slovenska pisateljska pot. Sestavlja jo sto zapisov o pisateljskih točkah po Sloveniji; gorenjskih 18 je zanjo sestavil Miran H...

Prosti čas / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Admir je res skočil (1)

Sredi oktobra so se naročniki Gorenjskega glasa in ljubitelji mandarin skupaj z Gorenjskim glasom in Kompasom odpravili v dolino Neretve, na ´berbo` mandarin, kot pravijo domačini.

Zanimivosti / sreda, 2. november 2011 / 07:00

Ob tednu solidarnosti dodatna znamka

Kranj - Od 1. do 7. novembra poteka teden solidarnosti, zato bomo na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije občani in organizacije doplačevali znamko solidarnosti. Vrednost znam...