Dan slovenske hrane

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 14:55

V petek je bil dan slovenske hrane. Otrokom v vrtcih in osnovnih šolah pa tudi odraslim v nekaterih javnih zavodih so ta dan postregli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom z živili iz lokalnega okolja, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je »pristojno« za hrano, pa so se vsem udeleženim v prehranski verigi – kmetijskim gospodarstvom, zadrugam, živilsko-predelovalnim obratom in trgovcem – zahvalili s sporočilom »Hvala za naš super zajtrk!«.

Takšen dan, kot je bil petkov, je predvsem priložnost za razmišljanje o prehranjevalnih navadah, o uživanju kakovostne hrane iz lokalnega okolja in s kratkimi dobavnimi verigami, o pomenu rednega uživanja zajtrka, o skrbnem ravnanju s hrano in z odpadki, ki nastanejo pri uživanju hrane. Rezultati prizadevanj na tem področju se že kažejo, še veliko delo nas čaka. Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki med drugim preučuje prehranski slog prebivalstva v letu 2016, kaže, da se več kot polovica odraslih prebivalcev Slovenije prehranjuje nezdravo, da osem odstotkov prebivalcev v Sloveniji nikoli ne zajtrkuje, da je več kot dve tretjini odraslih, starih od 55 do 74 let, predebelih in da je pri mlajših ta delež nekoliko manjši, vendar po strokovnih ocenah še vedno skrb vzbujajoče visok. Še bi lahko naštevali ...

Dan slovenske hrane je namenjen predvsem ozaveščanju otrok, a tudi odraslih, ki v gospodinjstvih odločajo o nakupih hrane in porabi denarja za hrano. Tisti, ki živijo pod pragom revščine ali blizu njega, niti ne morejo kaj dosti izbirati, ampak v trgovini preprosto izberejo najcenejšo hrano, preostali bi si glede na prihodke lahko privoščili kakovostnejšo in praviloma tudi nekoliko dražjo hrano, a »šparajo« prav pri hrani. Za nekatere so bolj kot hrana pomembne druge dobrine, recimo luksuzen avto, lepo stanovanje, drago potovanje.

A kakorkoli že je, še dobro je, da so potrošniki pripravljeni posegati tudi po uvoženi hrani. Domače namreč nimamo dovolj. Žita, mesa, zelenjave, krompirja in svežega sadja pridelamo manj, kot bi ga potrebovali, še posebej to velja za ekološke pridelke in izdelke. Zaupanje v slovensko hrano, še posebej v hrano z oznako Izbrana kakovost Slovenija, pa se povečuje. Vse več potrošnikov po trgovinah sprašuje za poreklo pridelkov in izdelkov, a za to, da postajajo vse bolj »zvedavi«, so krive tudi prehranske afere – zadnja med njimi afera s slabim avstrijskim mesom –, ki sejejo dvome o povsem prehransko varni (slovenski) hrani in zmanjšujejo zaupanje potrošnikov v sistem nadzora.