Storjen je bil greh zoper pravičnost

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Gorenjska / torek, 7. avgust 2012 / 06:00

Frančiškanski pater Bogdan Knavs, doma v Mošnjah na Gorenjskem, je javno napisal, kaj misli o finančnih polomijah v Cerkvi. Pravi, da zaradi ljubezni do nje in zaradi prepričanja, da bomo vsi nekoč odgovarjali, ali smo spregovorili takrat, ko je bilo potrebno ali celo nujno. Prav tako upa na srečen konec zgodbe nadškofa Urana.

Sredi avgusta 1973 rojeni frančiškan Bogdan Knavs je Gorenjec. Ko je bil še v materinem telesu, so mu zdravniki napovedovali smrt ali hudo duševno prizadetost, vendar sta se starša odločila za rojstvo. Predčasno rojeni fant je v otroštvu premagoval hude bolezni in preživel. O sebi pravi, da je odraščal v neposredni soseščini mošenjske cerkve in da se je že v mladosti odločil za duhovniški poklic. Odšel je v malo semenišče v Kamnik, leta 1992 pa k frančiškanom na Sveto Goro. Leta 1999 je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, leto pred tem pa je v rojstnih Mošnjah izrekel večne zaobljube frančiškanskemu redu. Leta 2000, na praznik svetih Petra in Pavla, ga je tedanji ljubljanski nadškof Franc Rode posvetil v duhovnika, v domači fari pa je istega leta »zapel« tudi novo mašo. Kot socialno čuteč človek se je v župniji Ljubljana - Šiška, v katero je bil dodeljen, začel ukvarjati z gluhimi in naglušnimi. Bil je pobudnik za ustanovitev Verskega centra gluhih in naglušnih. Potem se je vrnil k svojim bratom na Sveto Goro, kjer je sedaj predstojnik oziroma gvardijan.

Zakaj je Cerkev molčala

Za slovensko javnost je postal pater Bogdan zanimiv v začetku letošnjega leta, ko je v odprtem pismu Komisiji Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference predlagal, naj Cerkev odkrito spregovori o finančnih poslih v mariborski nadškofiji, naj ukrepa zoper odgovorne in naj, kolikor je pač mogoče, prizadetim ljudem povrne škodo. Javno pismo patra Bogdana je kljub časovni oddaljenosti še vedno aktualno, saj rešitve težav zaradi finančnega poloma mariborske nadškofije še ni videti, nekateri pa tudi zadnje ukrepe zoper upokojenega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana povezujejo z mariborskim finančnim polomom.

»Ko sem želel romarjem odgovarjati na njihova vprašanja, jim pojasnjevati 'sistemsko zapletenost finančnega stanja', ki je privedla do finančnega poloma, sem kmalu uvidel, da tudi moja beseda ni verodostojna. Nisem se mogel nasloniti na nobeno odkrito in odločno besedo, s katero bi skušali slovenski škofje ali ljudje, ki so odgovorni za to v naši Cerkvi, postaviti zahteve po osebni odgovornosti za nastalo stanje. Tudi dosedanja obžalovanja iz mariborske metropolije so bila zgolj načelna. Ni bilo nikakršnih jasnih besed, kaj se bo zgodilo, ko bodo ugotovili, da je nekdo kriv za tolikšno finančno in ekonomsko polomijo … Toda, ali ne bi bilo primerno, da slovenska Cerkev, ki je pravno urejena družba, pokaže državnim institucijam, da je sposobna delovati strogo moralno in tudi spoštovati načela pravičnosti, čeprav jo v to državne ustanove ne morejo prisiliti … Če bomo prepustili vse državnim ustanovam, za katere vemo, da niso učinkovite, saj pravnomočno ni bil obsojen še noben velik prevarant ali mogotec, potem tudi veliki sporni posli znotraj družb, ki jih je nadzorovala nadškofijska ekonomija, ne bodo nikoli razčiščeni,« je zapisal pater Bogdan Knavs. Sprašuje se, kako Cerkvi vrniti moralni ugled in verodostojnost, kako oznanjati »leto pravičnosti«, ne da bi se oznanjevanje razkrilo kot prazna beseda, če sami nismo sposobni vzpostaviti osnovne socialne pravičnosti. »Žal namesto klica k etičnemu spreobrnjenju slišimo še vedno le tožbe o ekonomski krizi in o Cerkvi nenaklonjenih medijih. Papež Benedikt XVI. je ob nekem drugem vprašanju opozoril, da je 'največje zlo v Cerkvi sami'. Podobno vidim, da se tudi znotraj slovenske Cerkve več govori o zunanjih sovražnikih kot o lastnih hibah,« piše pater in zavrača trditev, da je bil kriv sistem. V Cerkvi je greh nekaj osebnega, ne zgolj neosebno družbeno stanje. Nekdo mora stopiti pred te uboge ljudi in jim povedati, kaj je bilo narobe in zakaj so bili opeharjeni.

Odgovorni naj plačajo

Komisija Pravičnost in mir je šele konec letošnjega februarja precej na splošno odgovorila na patrovo pismo, ukrepov pristojnih pa ni bilo. Marca je pater Knavs poslal Komisiji novo pismo. V njem je ponovil, da zgolj obžalovanje ni dovolj, saj so »odgovorni uporabljali prihranke malih ljudi in jih nevestno zapravili zaradi hudega ekonomskega pohlepa. To pomeni, da je bil storjen greh zoper pravičnost«. Kako bosta lahko Komisija in z njo vodstvo slovenske Cerkve stopala pred ljudi in govorila o moralno in etično nesprejemljivih dejanjih v družbi, če ne bosta poskrbela, da se »najprej pomete pred svojim pragom«, in če ne bosta predlagala česa konkretnega za moralno očiščenje in vsaj delno materialno popravo tega velikega socialnega greha. Osebno nista odgovorna samo upokojeni mariborski nadškof in škofijski ekonom, saj je znano, da so tudi drugi s svojimi osebnimi odločitvami odgovorni za ta veliki finančni in moralni polom, je zapisal pater. »Če ta krivica ne bo poravnana vsaj na simbolni ravni, bo ta madež še desetletja spremljal slovensko Cerkev,« je prepričan.