Predstavili primere dobre prakse

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 7. avgust 2012 / 06:00

Med primeri dobre prakse je tudi prenova "stoga" na kmetiji pri Petric v Studoru.

Studor - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je izdalo knjižico Gradimo vitalno podeželje, v kateri je predstavilo strokovno plat razvoja podeželja in najpomembnejše dosedanje dosežke izvajanja Programa razvoja podeželja v obdobju 2007-2013, petnajst izbranih primerov dobre prakse, Mrežo za podeželje, Podeželski parlament ter bistvena izhodišča razvoja podeželja v Evropski uniji v obdobju 2014-2020. Med primeri dobre prakse, ki jih je ministrstvo izbralo v sodelovanju z agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, kmetijsko gozdarsko zbornico in lokalnimi akcijskimi skupinami, je tudi prenova kozolca Pri stogih v Triglavskem narodnem parku.

Kot so zapisali v knjižico, dvojni kozolec oz. toplar, ki mu domačini pravijo »stog«, stoji v bohinjski vasi Studor, v Triglavskem narodnem parku, in je v vpisan v register nepremične kulturne dediščine pri ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Po ljudskem izročilu so ga izdelali bohinjski mojstri pred več kot sto petdesetimi leti iz domačega macesnovega lesa. Na osem hektarjev veliki kmetiji pri Petric so ga vseskozi uporabljali za shranjevanje kmetijskih pridelkov in orodja, vendar ga je zob časa načel, zato ga je bilo treba prenoviti. Družina se je za prenovo odločila lani in je kandidirala za finančno podporo na podlagi ukrepa Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, ki je med drugim namenjen prenovi kulturne dediščine. Domači mojstri so v skladu s kulturno varstvenimi pogoji kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine prenovili temelje, stebre (»stogovce«), letve (»branice«), tramove (»šperovce«), letve ostrešja (»late«) ter kritino (»dile«), tudi za prenovo pa so uporabili domač, trši macesnov les in lokalno znanje. S prenovo se je življenjska doba kozolca podaljšala, tako da ga bodo lastniki lahko še naprej uporabljali za sušenje sena ter za shranjevanje kmetijskih pridelkov in orodja. Pa ne le to: prenovljeni stog ostaja tudi za prihodnje rodove dober zgled uporabe lokalnega znanja in gradiv, pomembna sestavina lokalne in nacionalne kulturne dediščine in turistična točka Triglavskega narodnega parka.