Predstavili primere dobre prakse

Med primeri dobre prakse je tudi prenova "stoga" na kmetiji pri Petric v Studoru.

Studor - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je izdalo knjižico Gradimo vitalno podeželje, v kateri je predstavilo strokovno plat razvoja podeželja in najpomembnejše dosedanje dosežke izvajanja Programa razvoja podeželja v obdobju 2007-2013, petnajst izbranih primerov dobre prakse, Mrežo za podeželje, Podeželski parlament ter bistvena izhodišča razvoja podeželja v Evropski uniji v obdobju 2014-2020. Med primeri dobre prakse, ki jih je ministrstvo izbralo v sodelovanju z agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, kmetijsko gozdarsko zbornico in lokalnimi akcijskimi skupinami, je tudi prenova kozolca Pri stogih v Triglavskem narodnem parku.

Kot so zapisali v knjižico, dvojni kozolec oz. toplar, ki mu domačini pravijo »stog«, stoji v bohinjski vasi Studor, v Triglavskem narodnem parku, in je v vpisan v register nepremične kulturne dediščine pri ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Po ljudskem izročilu so ga izdelali bohinjski mojstri pred več kot sto petdesetimi leti iz domačega macesnovega lesa. Na osem hektarjev veliki kmetiji pri Petric so ga vseskozi uporabljali za shranjevanje kmetijskih pridelkov in orodja, vendar ga je zob časa načel, zato ga je bilo treba prenoviti. Družina se je za prenovo odločila lani in je kandidirala za finančno podporo na podlagi ukrepa Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, ki je med drugim namenjen prenovi kulturne dediščine. Domači mojstri so v skladu s kulturno varstvenimi pogoji kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine prenovili temelje, stebre (»stogovce«), letve (»branice«), tramove (»šperovce«), letve ostrešja (»late«) ter kritino (»dile«), tudi za prenovo pa so uporabili domač, trši macesnov les in lokalno znanje. S prenovo se je življenjska doba kozolca podaljšala, tako da ga bodo lastniki lahko še naprej uporabljali za sušenje sena ter za shranjevanje kmetijskih pridelkov in orodja. Pa ne le to: prenovljeni stog ostaja tudi za prihodnje rodove dober zgled uporabe lokalnega znanja in gradiv, pomembna sestavina lokalne in nacionalne kulturne dediščine in turistična točka Triglavskega narodnega parka.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sobota, 4. julij 2015 / 09:32

Gorenjski diabetiki na Goli vrh

Gorenja vas – Sedemdeset članov šestih gorenjskih društev diabetikov je junija obiskalo utrdbo Rupnikove linije na Golem vrhu. V sodelovanju z občino Gorenja vas - Poljane je dogodek organiziralo D...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 21. november 2012 / 07:00

Rdeča kraljica, rdeči kralj (1)

Še preden bo zunaj padal bel sneg in tudi tedaj naj na mizo "pade" kaj rdečega - za popestritev zimskih dni in okrepitev v tem času pogosto okrnjenega zdravja. Ne, v mislih nimam rdečega vina, čeravno...

Prosti čas / sreda, 21. november 2012 / 07:00

Vedno izžareva toplino in ljubezen

Polica pri Naklem - Včeraj je okroglo obletnico, devetdeset let, praznovala Ana Vovk iz Police pri Naklem. Še vedno je bistrega uma in polna volje za delo - tudi kosilo še skuha vča...

Prosti čas / sreda, 21. november 2012 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Dogaja se na lokaciji, ki z realnostjo nima nobene zveze. Več krajev in mest je združenih v eno točko. Slika z morja, otok Brač, se prezrcali v moj kraj, pred naš blok, hkrati pa sem v bloku, ki...

Šport / sreda, 21. november 2012 / 07:00

Glasov kolesarski zaključek

Zgornja Besnica - Kolesarji iz športnega društva Gorenjskega glasa so zaključili svojo peto sezono vadb, tekmovanj in druženj. Glasova kolesarska druženja trajajo od spomla...

GG Plus / sreda, 21. november 2012 / 07:00

Najvarčnejši vrtec daleč naokoli

Občina Preddvor je prejšnji teden uradno odprla vrtec Storžek, ki ga je v pasivnem energetskem standardu zgradila Jelovica. Energetsko tako varčnega vrtca ni ne v Sloveniji ne daleč naokoli.