Stare pesmi iz Kanalske doline so pod vodstvom Jasmine Kovic prebrali in zaigrali Resselia, Andreas, Elisa in Jasmin.

Žabarim, m'pa te sem žiu

Z neverjetno voljo, vztrajnostjo in iznajdljivostjo se slovenska kulturna društva v Kanalski dolini v Italiji, v mislih imam Slovensko kulturno središče Planika in Združenje Don Mario Černet, trudijo za uk in ohranitev slovenskega jezika, narečij in običajev v svoji dolini. Kanalska dolina je namreč tisti del Videmske pokrajine v avtonomni deželi Furlanija in Julijska krajina v Italiji, v kateri učenje slovenščine v osnovnih šolah ni določeno z zakonom in so tako Slovenci in njihova društva prisiljeni reševati svoj jezik, kot vedo in znajo. Kanalska dolina pa je še nekaj posebnega. Zgodovina jo je oblikovala tako, da v tej ozki in gospodarsko manj razviti dolini živijo poleg Slovencev še Nemci, Furlani in Italijani. Vsak od njih, razen slednjih seveda, zahteva zase svoje jezikovne in splošne kulturne pravice.

Del tega je pred leti začet projekt, ki so ga sofinancirali tudi dežela Furlanija in Julijska Krajina ter občini Trbiž in Naborjet - Ovčja vas z naslovom Jezik – korenine naše kulture. Organizirane so bile številne dejavnosti in izdane nekatere publikacije, med drugim slikanica o šegah in narodnih običajih, opremljena z besedili v narečjih. Pretekli teden je bil storjen še korak dlje. V dvorani obnovljene stare mlekarne v Ukvah so Združenje Don Mario Černet, občini Naborjet - Ovčja vas in Trbiž, večstopenjska šola Trbiž in še nekatere slovenske organizacije priredili dramatizirano in video predstavitev legend in tradicij v Kanalski dolini, še zlasti v krajih Naborjet, Žabnice, Višarje, Ukve in Ovčja vas, ki jim v domačem slovenskem narečju rečejo Nabarjet, Žabnce, Ušarje, Ukve in Oučja ves. Naslov prireditve je bil Žabarim – m'pa te sem žiu, Govorim – torej sem in Parlo – dunque esisto. Rossela Lupieri, Andrea Presheren, Elisa Kandutsch in Jasmin Schnabl so pod vodstvom Jasmine Kovic iz Gorice brali in igrali zgodbe o dolini, o legendi svetega Boštjana, o žegnu, pehti babi, višarski zgodbi o pastirju in Marijinem kipu, o starih pesmih in še marsičem zanimivem. Kar precej ljudi se je zbralo v dvorani stare mlekarne. Med njimi so bili tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji Walter Bandelj, nekdanji župan Naborjeta Aleksander Oman in sedanji župan Boris Presheren.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / torek, 5. maj 2015 / 23:49

Upokojenci na strelski tekmi

Gorenjski upokojenci so se v Škofji Loki pomerili na pokrajinskem tekmovanju v streljanju s serijsko zračno puško. Nastopilo jih je 49 iz osmih društev upokojencev. Najboljše strelke in strelce imajo...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Varne šolske poti so skrb vseh

Ukrepi za večjo prometno varnost otrok se ponavadi začnejo šele nekaj dni pred začetkom šolskega leta, poostren policijski nadzor v prvih dveh tednih.

Gorenjska / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Vozni redi so prilagojeni

V avtobusnem in železniškem prometu so pripravljeni na začetek šolskega leta. Odhode avtobusa so prilagodili tudi za Srednjo biotehniško šolo v Strahinju.

Škofja Loka / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Študenti po znanje v tujino

Študenti se v zadnjih letih vse pogosteje odločajo za šolanje, študij ali prakso v tujini. Med njimi sta tudi Tomaž Draksler in Tina Stanovnik iz Škofje Loke.

Gorenjska / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Prvošolčki se veliko naučijo

"Za vstop v šolo je najbolj pomembna otrokova samostojnost in delovne navade, bolj kot to, ali zna pisati in računati," pravijo učiteljice, ki bodo v ponedeljek prvošolčke sprejele na OŠ Ivana Groharj...

Gorenjska / ponedeljek, 1. september 2008 / 07:00

Za enega šala, za drugega žalitev

Obredi, povezani s sprejemi prvošolcev v srednjih šolah, so po mnenju nekaterih lahko zelo nasilni in žaljivi.