Gorski tekači zadnjič na Grintovec?

Kranjčan Luka Kovačič je zmagovalec letošnjega Teka na Grintovec, ki so ga morali organizatorji zaradi slabega vremena precej skrajšati.

Kamniška Bistrica – Vreme je krojilo usodo letošnjega jubilejnega, dvajsetega in hkrati zadnjega Teka na Grintovec v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež. Zaradi dežja so namreč organizatorji cilj z najvišjega vrha Kamniško-Savinjskih Alp prestavili za dobrih 750 višinskih metrov nižje, na Kokrško sedlo. Kljub temu so morali tekači premagati šest kilometrov in okoli 1200 višinskih metrov, s katerimi je najhitreje opravil Luka Kovačič, ki je s časom 46:51 za krepki dve minuti ugnal Timoteja Bečana in Gašperja Bregarja in tako postal kralj Grintovca. Kot nam je povedal Kovačič, ga dež ni motil, saj so nekoliko nižje temperature omogočale precej boljše pogoje kot pa vročina, ki je vladala v zadnjem tednu. »Ciljal sem na prvo mesto, saj sem si zmage in naziva kralja Grintovca želel, odkar sem se začel ukvarjati z gorskim tekom,« je povedal Kranjčan, ki si želi, da bi bil tek v tekmovalnem koledarju tudi v prihodnjih sezonah: »Tek na Grintovec je res nekaj posebnega, je legendaren in upam, da to vseeno ni bil zadnji tek in se bo tradicija nadaljevala.«

V ženski konkurenci je s časom 55:26 tako kot lani zmagala Mojca Koligar pred Tino Klinar in Barbaro Trunkelj. »Upala sem, da bom lahko izboljšala lanskoletni čas, vendar žal okoliščine niso dopuščale teka na vrh,« je povedala zmagovalka, ki si tako kot Kovačič želi, da to ni bil zadnji Tek na Grintovec: »Potolažili so me, da se iščejo novi organizatorji, vesela sem, da si tudi na občini želijo, da se tradicija nadaljuje, tako da pričakujem, da to ni konec, temveč je le zadnji v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež.«

Vse od leta 1996, ko so tek priredili prvič, je Grintovec predstavljal izziv resnim gorskim tekačem, in to ne le v Sloveniji. Tako domači kot tuji tekači so vztrajno premikali mejo mogočega, leta 2006 pa je rekord proge (1:15:43) postavil Novozelandec Jonathan Wyatt.Tudi letošnjega teka so se udeležili tekači iz 12 držav, celo iz Kenije in Japonske. Glavni »krivec« ene najtežjih gorskih tekaških preizkušenj nasploh pa je družina Papež z Dušanom Papežem na čelu, ki je ime Grintovca ponesel daleč prek slovenskih meja.

»Ni mi lahko pri srcu, a sem se odločil, da bo letos zadnjič, in ko nekaj rečem, se tega držim. V organizacijo je bila vpeta cela družina in okoli 250 prostovoljcev, brez katerih izvedba tekme na takšnem nivoju ne bi bila mogoča. V vsako od dvajsetih prireditev smo dali svoje srce, ne le jaz, temveč vsi, ki smo sodelovali. Odslej pa bi rad sebi in svoji ekipi omogočil kakšen dan dopusta več, saj je organizacija takšnega teka zahteva ogromno časa in volje, ki nam je sicer še ni zmanjkalo, a jo bomo usmerili v kašne druge projekte,« je povedal Dušan Papež, ki izmed dvajsetih tekov težko izbere najljubšega: »Vsaka tekma je bila zanimiva na svoj način in vsako leto se je spletlo ogromno zgodb, tako da težko izpostavim enega, ki bi mi bil ljubši od ostalih.«

Ali bo kdo prevzel štafetno palico in v prihodnje ponovno organiziral tekmovanje, tako za zdaj ostaja neznanka, vsekakor pa je jasno, da si tekači tega želijo, kar dokazuje tudi 247 udeležencev – poleg otrok in mladincev v mlajših starostnih kategorijah, ki so se letos podali na traso.