Spoznanja kranjskega bosonogega Viteza

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Rekreacija / četrtek, 18. april 2019 / 14:40

Izšel je knjižni prvenec Kranjčana Marka Robleka z naslovom Zagret za tek, 42 spoznanj bosonogega Viteza. V njej so zbrane kolumne, potopisi z maratonov in koristni nasveti. »V knjigi vsak zase najde kakšno 'modrost'«, pravi Roblek.

Kranj – Kranjčan Marko Roblek je slovenski tekaški javnosti dobro poznan. Tekel je že zdavnaj pred začetkom slovenske tekaške mrzlice, sezul se je, ko bosonogi tek še ni postal popularen, z Vitezi dobrega teka je organiziral blejsko Nočno 10ko, ko se je pri nas še tekmovalo samo podnevi, in popeljal na velike mestne maratone več sto slovenskih tekačev. Po duši je minimalist, a ne asket, in se zaveda, da so bistvo tekaške rekreacije sprostitev, druženje in zabava. O vsem tem piše tudi v knjigi, v svoji prvi, o kateri je včeraj, 17. aprila, spregovoril v knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Njena rdeča nit so kolumne o teku, tekačih, vesolju in sploh vsem, ki jih je napisal za revijo Tekac.si in predstavljajo širok pogled na fenomen teka in rekreacije.

Kako bi v nekaj besedah opisali svoj knjižni prvenec?

»Zbrana in izbrana dela o teku, življenju in sploh vsem, ki sem jih klepal zadnjih sedem let in o njih premišljeval še dodatnih dva­jset let prej. Domisleki, premisleki in ideje, ki mi jih je tek dal in mi jih še vedno daje. V knjigi so na 284 straneh zbrane kolumne in eseji, dvanajst potopisov s svetovnih maratonov in številni tekaški, malo s humorjem začinjeni nasveti.«

Prvi del naslova je Zagret za tek. Od kdaj že, zakaj in kako vas je tek v vseh teh letih spremenil?

»Tek sem prvič odkril pri 15 letih in mirno lahko rečem, da je bila to ljubezen na prvi korak. Kot v vsakem razmerju so bili tudi tu odlični, dobri in tudi kritični časi, a previharil sem vse – z leti vedno bolj z nasmeškom. Če sem bil kot mlad ''junc'' še precej tekmovalen in zagret tudi za rezultate, sem po tridesetem letu našel tudi zabavno, meditacijsko in še bolj družabno plat tekanja. Tek me sprošča, napolni z energijo, zalaga z idejami in prinaša v življenje izjemne ljudi, zato ga cenim in si želim, da sva nerazdružljiva še na mnoga leta.«

Drugi del naslova je 42 spoznanj bosonogega Viteza. Kakšna so ta spoznanja?

»Simbolika se mi je zdela idealna: če se pri svojih 42 letih ozrem na svoje tekanje in zberem svoje kolumne (ki jih je bilo tisti trenutek ravno 42), potem tudi maratonu in njegovim 42 kilometrom na čast ne morem drugače, kot da tudi knjigo podnaslovim na ta način. Nikakor pa nisem rekel zadnje besede: tek mi je vir neskončne inspiracije in nove iztočnice se pojavljajo kar same od sebe.«

Katero je najpomembnejše spoznanje?

»Tek nam je na nek način vsem položen že v gene in temu dejstvu gre pripisati, da je tudi v sodobnem, udobnem svetu tako priljubljen. Ob vseh motilcih sodobnosti pa se včasih njegov smisel izgublja ob premnogih nepomembnostih, ki teku jemljejo njegov inherentni čar: da smo pri teku sproščeni, razigrani in zdravo funkcionalni. Tek nikakor ne bi smel biti stresen (razen, ko je to treba v pozitivnem smislu – recimo kot motivacija, da se telo spravi v pogon), pač pa pozitivna dopolnitev zdrave psihofizične eksistence posameznika.«

Komu je namenjena knjiga?

»Tekač, ki o teku in življenju, ki se ga tek dotika, razmišlja z malo širše perspektive, bo knjigo z veseljem vzel v roke. Prvi vtisi bralcev so odlični, kar me izjemno veseli in navdihuje s ponosom. Vsak najde zase kako ''modrost'', morda potrditev svojega lastnega razmišljanja ali pa ustvarjanje novih. Vsekakor pa je moj namen, da ljudje ob branju najdejo navdih za lastna tekaška spoznanja, tudi povsem nova, pa naj bodo podobna ali pač čisto drugačna od mojih.«

Kako načrtujete življenje v prihodnje?

»Vsak dan znova se zahvalim za blagoslove, ki mi jih daje življenje: za službo, ki jo rad opravljam in me zadovoljuje, družino, ki mi nalaga odgovornosti in me osrečuje, odlične prijatelje in družbo, ki me navdihuje in kjer se počutim sprejetega in dobrodošlega. Želel bi, da mi nikoli ne zmanjka energije in eliksirja življenja, ki me poganja, tako pri organizaciji inovativnih tekaških prireditev, kot je Nočna 10ka, pri eksperimentiranju z nekonvencionalnimi tekaškimi praksami, kot je bosi tek, kot pri kreiranju novih tekaških doživetij, ki jih z Igorjem Zonikom ustvarjava za najino širšo tekaško družino.«

Led je prebit: imate v mislih še kakšno knjigo?

»Nikoli ne reci nikoli, in če me ta trenutek vprašate, bi rad še marsikaj povedal: pa naj bo o teku, življenju in – če še enkrat parafraziram Štoparski vodnik – o prav vsem.« (smeh)