Tudi pediatri ne zmorejo več

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sobota, 13. april 2019 / 17:41

Paciente skrbi, kateri zdravniki družinske medicine v Zdravstvenem domu Kranj so dali odpovedi, vendar za zdaj njihovih imen še ne bodo posredovali javnosti. Svoj glas so medtem povzdignili tudi pediatri, stanje na Gorenjskem naj bi bilo še slabše kot v družinski medicini.

Kranj – V torek so se na internem sestanku Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) v zvezi s problematiko družinskih zdravnikov v kranjskem zdravstvenem domu (ZD) in odpovedmi zdravnikov dogovorili, da županom občin, ki jih pokriva ZD Kranj, pošljejo pismo. V njem pojasnjujejo razloge za odpovedi, o teh smo v Gorenjskem glasu že večkrat poročali. Županom tudi pojasnjujejo, da so vse za­hteve zdravnikov sistemske in da jih ne delodajalec ne občine soustanoviteljice ZD Kranj ne morejo reševati oziroma se o njih pogajati. Zapisali so tudi, da realno že v maju pričakujejo določene spremembe pri organizaciji dela družinske medicine na območju občin, v katerih je nosilec dejavnosti ZD Kranj (Kranj, Jezersko, Šenčur, Naklo, Preddvor, Cerklje). O morebitni spremembi organizacije dela družinske medicine bodo župane pisno obvestili do konca aprila, če pa se problematika ne bo razrešila do konca maja, jih bodo povabili na skupni sestanek, na katerem bodo operativno seznanjeni z delom po prvem juniju.

Direktor OZG Jože Veternik je povedal, da v tem času iz ZD Kranj še ni odšel noben zdravnik. Odpovedi je s prvim aprilom dalo 23 od skupaj 34 zdravnikov, teče jim odpovedni rok. Paciente seveda skrbi, kateri družinski zdravniki so dali odpovedi. Ali smejo posredovati njihova imena javnosti, je Veternik preveril pri informacijski pooblaščenki. Informacijska pooblaščenka je odgovorila v smeri, da mora organ prve stopnje, to je delodajalec, sam presoditi, ali so podatki o nameravani odpovedi zdravnikov, ki so javni uslužbenci, javni, ali ne. »Trenutno ne bomo posredovali še podatkov, saj gre za neko prehodno obdobje, ko ne vemo, ali bodo odpovedi res veljale in bomo izdali sklepe o odpovedi, ali pa bodo odpovedi umaknjene, če pride do rešitev,« je pojasnil Veternik.

Nevzdržne razmere ali želja po denarju?

Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) je med 20. februarjem in 21. marcem letos izvedla anketo med zdravniki na primarni ravni. V njej je sodelovalo šeststo zdravnikov; 49 odstotkov sodelujočih, to je 289, je bilo družinskih zdravnikov. Anketa je pokazala, da družinske zdravnike pri njihovem delu najbolj ovira pomanjkanje časa za paciente – tako odgovarja 45 odstotkov anketiranih, še nadaljnjih 37,2 odstotka pa najbolj motita administracija in birokracija. Le 1,7 odstotka anketiranih najbolj ovira neustrezno financiranje. »Anketa tako ne potrjuje trditev tistih, ki želijo prikazati, da je motiv za glasna opozorila zdravnikov primarne ravni na nevzdržne razmere v resnici želja po več denarja oziroma višjih plačah,« pojasnjujejo na ZZS.

Pediatrinja v Tržiču slovenska rekorderka po številu mladih pacientov

Da so preobremenjeni in da imajo preveč opredeljenih pacientov, so v zadnjih dneh začeli opozarjati tudi pediatri in zdravniki šolske medicine v otroških in šolskih dispanzerjih. »Stanje glede pediatrije je na Gorenjskem se slabše kot v družinski medicini,« je opozoril Jože Veternik. Razen na Jesenicah (podatki so s prvega marca 2019), vsi dispanzerji za otroke in mladino v javnem sistemu OZG presegajo slovensko povprečje, a so tudi Jesenice povsem blizu temu.

V Tržiču je pediatrinja in šolska zdravnica v eni osebi Hermina Krese, dr. med., ki dela v javnem zdravstvu na koncesijo in je tudi edina na tem območju, ki obravnava otroke in mladino. Kresetova ima glavarinski količnik kar 4.168 (kar naj bi bilo največ v Sloveniji), medtem ko je slovensko povprečje 2.245; glavarinski količnik je število pacientov na zdravnika, ki jih zdravstvena zavarovalnica dobi, ko preračuna paciente v evre. »Celoten naš tim dela čez mejo zmogljivosti. Kot pediatrinja delam v Tržiču že trideset let, pred desetimi leti je bila ukinjena šolska ambulanta, ker je šolska zdravnica dala odpoved. Novega zdravnika nismo dobili, vsi pacienti so padli name. Obravnavam predšolske otroke preventivno in kurativno ter vse šolske otroke kurativno. Preventivno šolske otroke (sistematske preglede na primer) pregleduje upokojena zdravnica,« je pojasnila Hermina Krese. Laiki sicer bolj kot glavarinske količinke razumemo število opredeljenih pacientov, Kresetova jih ima kar 2600. »Kljub temu da imam toliko pacientov, jih ne smem nehati vpisovati, ker sem edina na tem območju. Lani je bilo na Tržiškem več rojstev kot na primer leto poprej, na novo smo lani v naši ambulanti vpisali trideset otrok. Potem so še priseljevanja, kar pomeni dodatne paciente,« je ponazorila Kresetova, dodala pa, da se zares trudijo, da mladi pacienti preobremenjenost čim manj občutijo.

Minister verjame v dogovor

Novi minister za zdravje Aleš Šabeder se je že sestal s predstavniki sindikata družinske medicine Praktik.um in sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Napovedal je sestanek še z nekaterimi drugimi skupinami, med drugim s predstavniki zdravstvene in babiške nege nege, ki poziva k ohranitvi avtonomije in razvoja te stroke. Poudarjajo, da se zdravstvena nega presoja samo skozi stroške, namesto po potrebah pacientov po strokovni in kakovostni obravnavi. Minister se namerava sestati tudi s predstavniki pediatrov.

Pri reševanju problematike družinskih zdravnikov bodo po ministrovih besedah najprej na vrsti kratkoročni ukrepi, saj ugotavlja, da vsega ne bo mogoče rešiti čez noč, verjame pa v dogovor. Prejšnji teden je podpisal odredbo o možnosti uvoza družinskih zdravnikov iz držav, ki niso članice Evropske unije, v tem tednu naj bi bil pripravljen tudi aneks 1 k splošnemu dogovoru.