Divji prašiči največ škode povzročajo v lovišču Škofja Loka.

Divji prašiči še kar rijejo

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani največ odškodnine izplačali za škodo, ki so jo povzročili divji prašiči.

Po oceni zavoda za gozdove je v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju v zadnjih letih prišlo do nenavadne situacije. Že daljše obdobje v območju ni bilo tako nizke gostote divjih prašičev, a še nikoli doslej v zgodovini tega območja ni bila problematika divjih prašičev v lovišču Škofja Loka tako pereča kot v zadnjih letih, ko jim z rednim gospodarjenjem ne uspeva obvladati prašičev, tako da jim je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlani, lani in tudi že letos dovolilo izredne ukrepe – odpravo prepovedi lova z uporabo umetnih virov svetlobe in izredni poseg v samice.

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani načrtovali odstrel 250 divjih prašičev, upravljavci lovišč so načrt izpolnili 91-odstotno in odstrelili 227 prašičev.

Kranj – Upravljavci lovišč v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani kmetom in drugim lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov izplačali 12.277 evrov odškodnine za škodo, ki jo je divjad povzročila na zemljiščih, na posevkih in pridelkih ter na sadnem drevju in v gozdu. Poleg tega so opravili še 1044 delovnih ur, vsako so ovrednotili po pet evrov, kot nadomestilo za povzročeno škodo ali za ravnanje travne ruše, ki so jo razrili divji prašiči. Skupna odškodnina, izplačana v denarju ali ovrednotena v delu ali materialu, je torej znašala 17.497 evrov in je bila nižja kot leto prej, ko je znašala 19.061 evrov, in višja kot v obdobju 2014–2016, ko je znašala 16.554, 13.429 in 11.092 evrov na leto. Dejansko prijavljena škoda je bila še nekoliko višja od ovrednotene oziroma izplačane, saj vsi oškodovanci niso zahtevali izplačila odškodnine ali nadomestila v materialu in delu.

Tudi lani so daleč največ škode, za 16.399 evrov, povzročili divji prašiči, preostalo škodo pa srne, navadni jeleni, lisice, kune belice in sive vrane. V zavodu za gozdove ugotavljajo, da bi bile škode po divjih prašičih še večje, če upravljavci lovišč ne bi izvajali zaščitnih ukrepov. Med takšne ukrepe sodijo zaščita izpostavljenih kmetijskih zemljišč in kultur z električnimi pastirji, obdelovanje krmnih njiv ter preprečevalno krmljenje, s katerim naj bi divje prašiče odvrnili od intenzivnih kmetijskih kultur. Lani je bilo spet več škode v gozdovih, saj je bilo zaradi pozno zapadlega snega več grizenja smrekovih letvenjakov in drogovnjakov, vendar lastniki takšnih škod praviloma ne prijavijo oziroma jih prijavijo le takrat, ko je ogrožena trajnost sestojev.

Medtem ko v 27 loviščih lani niso prejeli nobene prijave za škodo po divjadi, so v preostalih 17 loviščih obravnavali skupno 118 škodnih dogodkov. Večina škode je bila na območjih z veliko številnostjo divjega prašiča. Že tretje leto zapored je pri tem prednjačilo lovišče Škofja Loka, kjer so lani beležili 41 škodnih primerov, leto prej 65, še leto prej pa 20. V lovišču Kozorog Kamnik je bilo lani 26 škodnih primerov, v loviščih Gorenja vas in Horjul po devet, v lovišču Selca sedem in tako dalje. Upravljavci so v 52 primerih poravnali škodo z izplačilom odškodnine, v preostalih pa na drugačen način, večinoma z delom (z ravnanjem travne ruše).

Divjad povzroča škodo tudi na nelovnih površinah, v tem primeru je za plačilo odškodnine odgovorna država. Upravljavci lovišč so lani prejeli 17 prijav škode na nelovnih površinah, ocenjeno na 4424 evrov. Skoraj polovico škode so povzročile kune belice, preostalo pa navadni jeleni, lisice, divji prašiči, srne in sive vrane.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 14. avgust 2018 / 06:00

Gorenjski glas, št. 65

Gorenjski glas, 14. avgust 2018, št. 65

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:06

Franc Ziherl - Dimež, slavni kranjski rokovnjač

Seveda je danes lahko govoriti o enem najbolj slavnih kranjskih rokovnjačev Francu Ziherlu - Dimežu. Pred dvestotimi leti, rodil se je 2. decembra 1827 na Gorenji Savi pri Kranju, pa je bilo to še...

Slovenija / nedelja, 3. december 2017 / 18:04

Etnografski muzej v Reziji

Od leta 1995 naprej deluje v Reziji kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi. Ukvarja se z zbiranjem, hranjenjem in urejanjem rezijanskega ljudskega izročila. Leta 2013 je društvo kupilo tipično do...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:02

Gremo na izlet

Po mnogih rečeh se pozna Gorenjski glas. Ne bi jih našteval. Ena od njih so zagotovo – izleti. Avtobus je običajno že na dan objave napovedi izleta poln. Letos smo morali kar nekaj izletov ponavlja...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Opojnost gora Marka Žerovnika

Marko Žerovnik je izdal knjigo Opojnost gora, hvalnico naravi in predvsem goram, nad katerimi se avtor kljub dopolnjenemu petinosemdesetemu letu starosti še vedno navdušuje.

Zanimivosti / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Rožljanje parkeljnov

Parkeljni dandanes bolj kot svojo v ljudskem izročilu zapisano vlogo – prestrašiti poredne otroke, preden jih sveti Miklavž vseeno nagradi – svojo moč in vizualno kreativnost pokažejo na turistični...