Divji prašiči še kar rijejo
V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani največ odškodnine izplačali za škodo, ki so jo povzročili divji prašiči.
Po oceni zavoda za gozdove je v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju v zadnjih letih prišlo do nenavadne situacije. Že daljše obdobje v območju ni bilo tako nizke gostote divjih prašičev, a še nikoli doslej v zgodovini tega območja ni bila problematika divjih prašičev v lovišču Škofja Loka tako pereča kot v zadnjih letih, ko jim z rednim gospodarjenjem ne uspeva obvladati prašičev, tako da jim je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlani, lani in tudi že letos dovolilo izredne ukrepe – odpravo prepovedi lova z uporabo umetnih virov svetlobe in izredni poseg v samice.
V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani načrtovali odstrel 250 divjih prašičev, upravljavci lovišč so načrt izpolnili 91-odstotno in odstrelili 227 prašičev.
Kranj – Upravljavci lovišč v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani kmetom in drugim lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov izplačali 12.277 evrov odškodnine za škodo, ki jo je divjad povzročila na zemljiščih, na posevkih in pridelkih ter na sadnem drevju in v gozdu. Poleg tega so opravili še 1044 delovnih ur, vsako so ovrednotili po pet evrov, kot nadomestilo za povzročeno škodo ali za ravnanje travne ruše, ki so jo razrili divji prašiči. Skupna odškodnina, izplačana v denarju ali ovrednotena v delu ali materialu, je torej znašala 17.497 evrov in je bila nižja kot leto prej, ko je znašala 19.061 evrov, in višja kot v obdobju 2014–2016, ko je znašala 16.554, 13.429 in 11.092 evrov na leto. Dejansko prijavljena škoda je bila še nekoliko višja od ovrednotene oziroma izplačane, saj vsi oškodovanci niso zahtevali izplačila odškodnine ali nadomestila v materialu in delu.
Tudi lani so daleč največ škode, za 16.399 evrov, povzročili divji prašiči, preostalo škodo pa srne, navadni jeleni, lisice, kune belice in sive vrane. V zavodu za gozdove ugotavljajo, da bi bile škode po divjih prašičih še večje, če upravljavci lovišč ne bi izvajali zaščitnih ukrepov. Med takšne ukrepe sodijo zaščita izpostavljenih kmetijskih zemljišč in kultur z električnimi pastirji, obdelovanje krmnih njiv ter preprečevalno krmljenje, s katerim naj bi divje prašiče odvrnili od intenzivnih kmetijskih kultur. Lani je bilo spet več škode v gozdovih, saj je bilo zaradi pozno zapadlega snega več grizenja smrekovih letvenjakov in drogovnjakov, vendar lastniki takšnih škod praviloma ne prijavijo oziroma jih prijavijo le takrat, ko je ogrožena trajnost sestojev.
Medtem ko v 27 loviščih lani niso prejeli nobene prijave za škodo po divjadi, so v preostalih 17 loviščih obravnavali skupno 118 škodnih dogodkov. Večina škode je bila na območjih z veliko številnostjo divjega prašiča. Že tretje leto zapored je pri tem prednjačilo lovišče Škofja Loka, kjer so lani beležili 41 škodnih primerov, leto prej 65, še leto prej pa 20. V lovišču Kozorog Kamnik je bilo lani 26 škodnih primerov, v loviščih Gorenja vas in Horjul po devet, v lovišču Selca sedem in tako dalje. Upravljavci so v 52 primerih poravnali škodo z izplačilom odškodnine, v preostalih pa na drugačen način, večinoma z delom (z ravnanjem travne ruše).
Divjad povzroča škodo tudi na nelovnih površinah, v tem primeru je za plačilo odškodnine odgovorna država. Upravljavci lovišč so lani prejeli 17 prijav škode na nelovnih površinah, ocenjeno na 4424 evrov. Skoraj polovico škode so povzročile kune belice, preostalo pa navadni jeleni, lisice, divji prašiči, srne in sive vrane.