Želijo več ekološke pridelave

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 24. marec 2019 / 09:28

Povpraševanje po slovenski ekološki hrani je še vedno večje od ponudbe, saj je velik del kmetij samooskrbnih. »Želimo si, da bi se pridelava ekološke hrane povečala,« pravi Danica Pavlič, predsednica pred dvajsetimi leti ustanovljenega Združenja ekoloških kmetov Gorenjske.

Lesce – Minulo soboto je bil v Lescah jubilejni, dvajseti redni občni zbor Združenja ekoloških kmetov Gorenjske (ZEKG). Od 3900 kmetij na Gorenjskem je 251 ekoloških oz. 6,4 odstotka, kar je nad slovenskim povprečjem, ki znaša 4,9 odstotka. »Število se ne povečuje toliko, kot bi želeli,« pravi Franc Šolar, strokovni tajnik gorenjskega združenja, ki povezuje okoli sto ekoloških kmetij.

Združenje, ustanovljeno aprila 1999, je sprva imelo 88 članov. Prvi predsednik je bil Jože Rozman, strokovni tajnik pa Dušan Jovič. Od 2002 do 2015 je bil predsednik Štefan Dežman, ki je poskrbel za zdravo jedro združenja, je poudarila njegova naslednica Danica Pavlič. »Nadaljujemo redno delo: usklajevanje aktualnih zadev in srečanja odborov združenja, organiziranje strokovnih ekskurzij; primere dobrih praks smo si ogledali na Dolenjskem, Madžarskem, v Dalmaciji … Pripravili smo sestanek na Loški zadrugi glede ekološkega mesa in v sodelovanju z večino nevladnih organizacij s področja kmetijstva tudi srečanje o problematiki uvedbe davčnih blagajn in opozorili na ovire,« je naštevala Pavličeva.

Jeseni 2017 so skupaj s še nekaj združenji ustanovili novo Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, da imajo večjo težo pri opozarjanju na težave. Med drugim so uvedli redne sestanke na kmetijskem ministrstvu in vzpostavili stik z drugimi institucijami. »V okviru Zveze je bila na pobudo člana našega upravnega odbora Staneta Berganta v sodelovanju z drugimi kmetijskimi nevladnimi organizacijami izvedena peticija o problematiki zveri in divjadi. V sodelovanju s kmetijskim ministrstvom in KGZS smo pripravili odmevna posveta v državnem svetu, letos na temo naročanja ekološke lokalne hrane v javnih zavodih. Mimogrede, Ajdna, zadruga manjših gorenjskih ekoloških kmetov, vzorno sodeluje predvsem s Kranjskimi in radovljiškimi vrtci, priložnosti na tem področju je pa še ogromno,« je razložila.

Problem tudi pomanjkanje zemljišč

Pavličeva opaža, da je hrana, pridelana na ekološki in biodinamičen način, danes prepoznana kot najbolj kakovostna. Povpraševanje po slovenski ekološki hrani je še vedno večje od ponudbe, saj je velik del kmetij samooskrbnih. »Želimo si, da bi se pridelava ekološke hrane v Sloveniji povečala, a je problem pomanjkanje kmetijskih površin v ekološki pridelavi, predvsem zelenjadarskih.« Dotaknila se je tudi problematike prodaje ekološkega mesa: »Ko gre v trgovske verige, večina mesa izgubi ekološki status, saj nimamo vmesnega člena razsekovalnice in pakirnice in se tako izgubi tudi sledljivost.« Opozarjajo tudi na zmanjšanje subvencij za travinje in problem pomanjkanja ekoloških kmetijskih svetovalcev.

O ekološki pridelavi na Gorenjskem v zadnjih dvajsetih letih je na občnem zboru spregovorila Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Da bi zadostili potrebam po slovenski ekološki hrani, bo v prihodnje treba več energije vlagati tudi v povečevanje obsega in tehnološke izboljšave pri ekološki pridelavi, je dejala Kalanova. Pa tudi da bo treba še več povezovanja, da se ekološko pridelano meso in mleko ne bosta več prodajala po konvencionalnih cenah ter da bi zmanjšali obseg zahtevane administracije na ekoloških kmetijah.

Strokovni tajnik Franc Šolar pa je poročal o delu ZEKG v lanskem letu. Vse leto so skušali člane kar najbolje informirati o dogajanjih na področju ekološkega kmetovanja. Sodelovali so na Tednu podeželja v Škofji Loki, tradicionalnem Ekoprazniku v Ljubljani, sejmu Agra, na ekoloških tržnicah po Gorenjskem, dnevu odprtih vrat ekoloških kmetij ... Sodelujejo tudi pri projektu Semenjalnica, katerega cilj je vzpostavitev pridelave ekoloških semen. »Jeseni so se naši člani Zveze društev ekoloških kmetov udeležili tudi prvega srečanja s kmetijsko ministrico, kjer so izpostavili prodajo ekološkega mesa in problematiko škode zaradi divjadi,« je med drugim povedal Šolar.