Ekonomika je krepko pod sto

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 26. oktober 2009 / 06:00

Odkupna cena mleka ne pokriva vseh stroškov prireje, razmere na evropskem trgu z mlekom se postopno izboljšujejo, rejcem pomagata z različnimi ukrepi Evropska unija in slovenska država.

Kranj – Odkupna cena mleka se je v Sloveniji od lanskega decembra do letošnjega avgusta zmanjšala za dobro četrtino, s 35 na 26 centov za kilogram, stroški prireje so se v enakem obdobju znižali le za 0,7 odstotka. Koeficient ekonomičnosti je pri srednje intenzivni prireji mleka (6500 litrov na kravo) okoli 88 odstotkov, pri ekstenzivni prireji (4500 litrov na kravo) je le 76 odstotkov. Rejce poleg ekonomike žuli še marsikaj drugega: velik delež trgovine v cenah mlečnih izdelkov, plačilna nedisciplina, povečanje uvoza mleka in mlečnih izdelkov, neustrezno izvajanje javnih naročil v javnih zavodih, kjer je v praksi še vedno najnižja cena kot glavno merilo za dobavo mlečnih izdelkov …

Razmere v mlečnem »sektorju« so v zadnjem času nekajkrat obravnavali v Evropski uniji, slovenski kmetijski minister Milan Pogačnik je v sredo s stanjem na evropskem trgu ter s slovenskimi in evropskimi ukrepi seznanil tudi predstavnike kmetov, ki pridelujejo mleko, ter mlečno predelovalne industrije.

Kot je razvidno iz poročila Evropske komisije, se stanje na trgu z mlekom postopno izboljšuje. Cene mlečnih izdelkov v Evropski uniji in na svetovnem trgu se zvišujejo. Povprečne cene masla, posnetega mleka v prahu in polnomastnega mleka so že za 12 do 18 odstotkov višje od intervencijskih odkupnih cen, zanimanje za skladiščenje masla se je zaradi višjih cen zmanjšalo, z nekajmesečno zakasnitvijo naj bi se popravile tudi cene sirov … K postopnemu izboljšanju razmer na trgu prispevajo tudi tržno cenovni ukrepi Evropske komisije. Ta je pri uveljavitvi izvoznih spodbud za sire ukinila zahtevo po najnižji ceni, ki jo je izvoznik moral doseči pri izvozu, podaljšala je zasebno skladiščenje masla do 28. februarja in intervencijski odkup masla in mleka v prahu do 30. novembra, zvišala prag posebne pomoči v krizi s 7500 na 15 tisoč evrov, razširila možne mlečne izdelke za sofinanciranje v okviru sheme šolskega mleka ... Za ukrepanje na področju mleka bo prihodnje leto namenila še dodatnih 280 milijonov evrov, od tega naj bi Slovenija po prvih izračunih prejela 1,2 milijona evrov.

In kaj je k evropskim ukrepom dodala slovenska država? Vlada je za pomoč pridelovalcem mleka odobrila dva milijona evrov, pomoč naj bi prejelo okoli 2400 rejcev, ki redijo 49 tisoč krav molznic in namolzejo približno polovico mleka v Sloveniji. »Do pomoči bodo upravičeni rejci, ki so odvisni od prireje mleka in mlečno krizo najbolj občutijo, hkrati pa so za obstoj mlečnega sektorja dolgoročno najpomembnejši,« je dejal minister Milan Pogačnik in dodal, da bo ministrstvo tudi pospešilo izplačilo podpor za ukrepe skupne kmetijske politike. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja naj bi predvidoma decembra izplačala 38 milijonov evrov oz. 90 odstotkov vseh izplačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, 5. januarja pa naj bi začela izplačevati tudi neposredna plačila na površino. Slovenija bo prihodnje leto začela izvajati poseben ukrep za gorsko višinske kmetije s prirejo mleka v vrednosti dva milijona evrov, že ob reformi neposrednih plačil leta 2007 pa je odločila, da vsa kmetijska gospodarstva z dodeljeno mlečno kvoto na dan 31. marec 2007 prejemajo dodatek za mleko v znesku 28 evrov na tono.