Gora v zamejstvu

Zajavor / Monte Zaiavor (1815 n. m.) – Rezija. Najlažje dostopen vrh v grebenu Muzcev.

Rezija je alpska dolina v Furlaniji - Julijski krajini. Prebivalci Rezije, Rezijani, predstavljajo vzhodnoalpske slovanske prebivalce rezijanske doline. Zaradi odmaknjene geografske lege so razvili rezijansko govorico in ohranili izvirno kulturo. Na naš tokratni vrh se bomo povzpeli iz Rezije, čeprav je običajno izhodišče prelaz Tam na meji / Tanamea, a ker je bila cesta v septembru v obnovi in do prelaza zaprta, je bilo treba na licu mesta spremeniti izhodišče. K sreči se je dalo. Obiskali bomo najlažje dosegljiv vrh v grebenu Muzcev, ki je skrajni jugozahodni greben Julijskih Alp.

Čez Vršič se odpeljemo do Bovca in nadaljujemo naprej do Žage, kjer zavijemo desno proti prelazu Učja. Ko prečkamo nekdanji slovenski del mejnega prehoda, nadaljujemo še kar naprej, prečkamo še italijanski del, nato pa nas po nekaj sto metrih smerokaz usmeri desno v vas Učja / Uccea in proti Reziji. Vozimo se po res ozki vzpenjajoči cesti približno deset kilometrov, ko pridemo do Karnice / Sella Carnizza, kjer zavijemo ostro levo in parkiramo pri cerkvici sv. Ane. Smo v Naravnem parku Julijskih Predalp.

Z vzponom začnemo po poti št. 727 proti sedlu Bocchetta Zaiavor. Najprej se pot vzpenja v okljukih skozi gozd, preči v levo, nato pa se obrne v desno in nas pripelje pod strmo grapo, krušljivo, po robu katere se vzpnemo na sedlo. Pot je z vsakim višinskim metrom bolj razgledna. Na kaninsko pogorje in Žrd gledamo iz povsem drugega kota; komaj prepoznamo Strmo peč in Montaž. Do sedla smo potrebovali približno uro in pol. S sedla nas do vrha Zajavorja čaka še približno 45 minut zelo strmega vzpona po travah. Vrh nagradi s fantastičnim razgledom, saj se odprejo Zahodni Julijci z Montažem in Strmo pečjo, kaninsko pogorje, spredaj je greben Skutnika pa greben Breginjskega stola. Pogled čez mejo domov se ustavi na Matajurju, Krnu itd.

Z vrha se lahko po poti vzpona spustimo nazaj do avta, ampak jaz predlagam, da si pot malce podaljšamo in zašpilimo klobaso. Sestopimo nazaj na sedlo in s sedla nadaljujemo po desnem grebenu, ki pa ni markiran, zato potrebujemo nekaj občutka za orientacijo. Vzpon na prvi vrh je strm, trave so neprijetne in nevarne za zdrs. Na prvem vrhu se držimo levega grebena, strmo sestopimo v rahlo neprijetno grapo in nadaljujemo. Pot, ponekod težje vidna, se drži grebena. Najtežje mesto je treba skoraj preplezati in se potem na drugi strani z nekaj plezalnimi vložki vrniti nazaj na greben. Greben je zahteven in terja izkušenega gornika s smislom za orientacijo, trdnim korakom in brez strahu pred izpostavljenostjo. Nekaj časa teče po njegovi desni, nekaj časa pa po levi strani. Ko dosežemo gozd, je najbolje, da se držimo rdeče-rumenih črt, ki označujejo katastrsko mejo. Dosegli bomo planino Nizki vrh. Na planini se obrnemo levo in smo na makadamski cesti, po kateri se v eni uri vrnemo nazaj na izhodišče, do cerkvice sv. Ane. Sveta Ana ima v srcih prebivalcev Rezije posebno mesto. Ljudsko izročilo pravi, da so domačini, preden so odšli na pot, preden so se selili, vedno odšli molit v cerkev pod Zajavorjem. V sveti Ani so videli zavetnico popotnikov.

Cesta do prelaza Tam na meji je obnovljena in odprta, tako da je Zajavor dosegljiv tudi z južne strani. Morda pa gremo pogledat vzpon še s te strani. Kaj pravite?

Nadmorska višina: 1815 m
Višinska razlika: 1100 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 4 / 5