Marina Urbanc

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Zadnji ogromni stanovanjski kolos v Kranju, Planina dve, so gradili v začetku osemdesetih let. Naselje blokov, ujetih med Likozarjevo ulico, cesto mimo Spara, ulico Jaka Platiše in Cesto talcev, ki sodi v Krajevno skupnost bratov Smuk, ima danes že blizu štiri tisoč prebivalcev in je menda na kvadratni meter najgosteje naseljeno kranjsko naselje. Individualnih hiš je le peščica in v krajevni skupnosti prevladuje duh blokovskega naselje. »Ljudje se ne družijo, ne poznajo sosedskega načina življenja, kakršen je značilen za podeželja, tudi v krajevni skupnosti, kjer smo jih skušali pripraviti do druženja, nam ni najbolj uspelo. Gre za spalno naselje, kjer se ljudje po delu največkrat umaknejo v svoja stanovanja,« pravi Marina Urbanc, predsednica KS bratov Smuk. Srečava se v majhni stavbi krajevne skupnosti, zgrajeni hkrati z naseljem, ki je še vedno v lasti KS. Urbančeva je predsednica drugi mandat, v prejšnjem so z drugima dvema krajevnima skupnostma na Planini pripravili več okroglih miz, kjer so se dotaknili najbolj perečih tem. Toda problemi prometa, oskrbe, mamil med mladimi niso zbudili veliko zanimanja med krajani.

Vsak bi najraje parkiral pred domačimi vrati

KS bratov Smuk se po številu stanovanj in prebivalcev veča, ravnokar gradijo dva večja stanovanjska kompleksa. Prostora pa zmanjkuje. Že na skoraj vseh zelenicah so ali bloki ali parkirišča. Novo zgrajeni bloki imajo zagotovljena parkirišča, za »staroselce« pa jih ni dovolj. Nekateri stanovalci so pred leti s stanovanji vred kupili tudi parkirna mesta, vendar ta niso bila določena, komu natančno so namenjena, tako da jim ta »lastnina« sedaj nič ne koristi. Zato razmišljajo o uresničitvi pobude, da bi temu namenili javne garaže A, B in C in jim postavili zapornice. Marina Urbanc sicer meni, da pomanjkanje parkirnih mest ni najbolj pereč lokalni problem. Pred časom je bilo na nasprotni strani ceste Jaka Platiše urejenih večje število parkirišč, vendar opažajo, da jih je običajno več kot tretjino nezasedenih. Stanovalcem se zdijo predaleč od njihovih bivališč, čeprav Marina Urbanc pravi, da to ne drži, saj lahko vso krajevno skupnost prehodiš v desetih minutah. »Težava je v tem, da bi vsak imel najraje parkirišče tik pred vrati bloka. Zato se tudi dogaja, da mnogi parkirajo pred vhodi v bloke ali na zelenicah,« pravi sogovornica.

Ljudi želijo zvabiti iz stanovanj

Sama večjo težavo, kot so parkirišča vidi v »luži pri Lisjaku«. Gre za kos zasebnega zemljišča med bloki in pošto, ki ga občina tedaj, ko je odkupovala zemljo za parkirišča, ni kupila in je ostalo v zasebni lasti. Veliko kotanjo v slabem vremenu napolni voda in mimoidočim ni prav nič všeč, ko se nenehno izogibajo velike luže. »Zastavili smo si nalogo, da vsaj zaradi bližnjih stanovalcev pri lastniku poskusimo doseči, da bo zemljišče nasul. Morda je sedaj čas, da še krajevna skupnost poskusi z dogovorom, če občini to doslej ni uspelo,« razkrije Urbančeva načrte novega krajevnega vodstva. Sicer pa se je novi sedemčlanski svet KS konec januarja podal na obhod po krajevni skupnosti. Zapisali so si vse kritične točke, ki jih morajo odpraviti, naslovili jih bodo na mestno upravo in zahtevali, da se razrešijo. Več kot dvajset jih je, denimo aleja Tuga Vidmarja, ki je bila zaradi gradenj zelo »prometna«, sedaj pa naj bi spet služila svojemu prvotnemu namenu; ureditev zelenic in otroških igrišč, ograditev športnih igrišč nad garažami, več košev za pasje iztrebke, prometna signalizacija, luči … Poleg zunanje ureditve stanovanjskega naselja pa želijo tukajšnjemu življenju dati tudi vsebino. Nad možnostjo, da bi se krajani družili in spoznavali med seboj, še niso obupali. Lanska prireditev Živa ulica, ko so skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter osnovno šolo Matije Čopa pripravili živahno dogajanje, je privabila otroke in odrasle. Enako je bilo z božično-novoletnim koncertom na šoli. S šolo so se dogovorili, da bodo pripravili še nekaj skupnih dogodkov: pustovanje, dan žena, kakšen koncert, prvomajska budnica naj bi prebudila tudi Planino. Tako bodo ljudi zvabili iz njihovih stanovanj. Možnost, da se jim približajo, vidijo tudi v sodelovanji s koordinatorji v blokih. Ti so postavljeni zaradi gospodarjenja v blokih, za reševanje problemov, ki sežejo prek njihovih stopnišč, pa potrebujejo tudi krajevno skupnost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / sreda, 22. oktober 2014 / 12:35

Srečanje starejših učiteljev in trenerjev

Kranjska Gora – V Kranjski Gori je bilo pred nedavnim 32. Vseslovensko srečanje veteranov učiteljev in trenerjev alpskega smučanja. Udeležilo se ga je več kot šestdeset veteranov, ki so se povzpeli...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...