Alenka Hain / Foto: osebni arhiv

Ne počutim se kot Avstrijka, Slovenka sem

Skoraj kamorkoli na avstrijskem Koroškem bi se ozrli, se udeležili predstave ali pa govorili z domačini – vsi bi vedeli povedati, kdo je Alenka Hain. Vsestranska dramska ustvarjalka, režiserka in avtorica dramskih besedil.

Alenka Hain je rojena Kranjčanka, ki jo je zapeljala slovenska beseda in posvetila se je študiju slovenskega jezika v Ljubljani. Ves čas pa jo je privlačil svet plesa, zato se je kasneje odločila tudi za študij plesa v Amsterdamu na Nizozemskem. Zaradi pridobljene izobrazbe in znanja so jo povabili k sodelovanju v avstrijskem mednarodnem plesnem ansamblu Ikarus. Da, tudi čez Ljubelj je priplesala – in tukaj se začne njena koroška ustvarjalna pot.

Ko je še plesala pri Ikarusu, so jo prosili za pomoč slovenskim društvom na Koroškem, zanje je sprva ustvarjala koreografije. Prek tega sodelovanja je spoznala tudi svojega moža Martina, koroškega Slovenca, in dom v Sloveniji je čez čas zamenjal dom v Avstriji, skupaj imata tudi dve hčeri.

Alenka pa na slovensko besedo in domovino ni nikoli pozabila. Povsem po naključju je pred leti iz koreografinje postala režiserka in ostala zvesta tej strani odrskih desk. Danes jo poznajo po vsej Koroški, sodeluje s praktično vsemi slovenskimi društvi, ustvarja z njimi in zanje.

A pravi, da se vključiti ni bilo vedno lahko. Čeprav je Slovenka in torej odlično govori slovensko, obvlada pa tudi nemščino in je svoji novi okolici lahko dala zelo veliko, so koroški Slovenci potrebovali nekaj časa, da so jo sprejeli za svojo – zdaj je ne dajo. »Včasih jim rečem, da bi bil verjetno čas, da zapiha nov veter. A pravijo, da radi delajo z mano in so me navajeni,« pojasnjuje Alenka Hain. Občasno sicer sodeluje tudi s povsem avstrijskimi skupnostmi, društvi, pri katerih so po njenem mnenju situacije povsem drugačne kot pri koroških Slovencih, a zelo zanimive.

Skozi celotno obdobje ustvarjanja so jo zanimale aktualne družbenokritične teme, ki jih tudi zdaj vpleta v svoje delo. Na vprašanje, kako so te teme sprejete pri gledalcih, odgovarja, da dobro – vendar jih povsem različno sprejemajo v Sloveniji in v Avstriji. »Včasih gostujemo tudi v Sloveniji in ljudje določene tekste sprejmejo veliko bolje kot tukaj. Saj tukaj, pa če si priznajo ali ne, vse težje razumejo slovenščino, znanje jezika upada, s tem pa tudi razumevanje,« pripoveduje sogovornica. »Slovenščina bo kmalu postala posebnost.«

Alenka Hain veliko dela z otroki in med njimi najbolj opaža upad znanja slovenskega jezika. Razlog za to vidi v globalizaciji – in še zdaleč ne več v prepovedi govorjenja slovenščine, ki je nekdaj veljala na Koroškem. »Otroci z nemško govorečimi prijatelji govorijo nemško, saj je tako najlažje. Včasih naredimo predstavo in samo na odru govorijo slovensko, v zaodrju klepetajo po nemško,« pojasnjuje. »Jaz z njimi poskušam govoriti le slovensko, saj me pokličejo ravno zato, da jim predajam slovensko besedo.«

Kot režiserka se poklicno ukvarja z gledališčem, kar je večini hobi. Kaj pa Alenka Hain počne v prostem času? »Ja, v gledališče hodim,« se nasmehne in doda, da z možem velikokrat obiščeta gledališče v Kranju ali Ljubljani, saj so slovenska profesionalna gledališča po njenem mnenju na višjem nivoju kot pa koroška. Tudi sicer Slovenije ne spusti izpred oči, saj redno spremlja slovenske novice in politično dogajanje v Sloveniji. »Včasih me kar malo zaskrbi, ko gledam vaša poročila,« se pošali Alenka.

Za svoje delo je prejela več nagrad tako v Sloveniji kot Avstriji. Lani je prejela kulturno nagrado dežele Koroške: »Mislim, da sem edina Slovenka, ki jo je do zdaj prejela, in sprva sem se malce bala, da mi jo bodo vzeli, ko bodo ugotovili, da nisem Avstrijka,« pravi, a je seveda obveljalo njeno raznoliko delo, ne pa poreklo, zato je nanjo upravičeno ponosna.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / torek, 15. marec 2022 / 10:14

Razgled na Tržaški zaliv

Ferata Bruno Biondi – Dolina Glinščice ponuja obilo športnih užitkov: od planinskih poti do ferat in plezalnih poti. Ferate so idealne za privajanje na skalo in gibanje po tovrstnih poteh.

Objavljeno na isti dan


Jezersko / sreda, 5. avgust 2015 / 13:36

Knjigobežnice – od mene k tebi

Na Jezerskem so letos postavili pet knjigobežnic, hišk za izmenjevanje čtiva, in se s tem pridružili vseslovenskemu gibanju, ki se je na družbenem omrežju Facebook začelo pred skoraj štirimi leti.

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 5. avgust 2015 / 13:34

Na Krvavec na kislo mleko in žgance

Cerklje – Poleti so na Krvavcu znosnejše temperature kot v dolini, za številne obiskovalce pa je Krvavec še posebno privlačen takrat, ko pašnike na planini Jezerca in na Kriški planini zavzamejo kr...

Škofja Loka / sreda, 5. avgust 2015 / 13:33

Primanjkuje velikih številk

Vsako prvo sredo v mesecu dopoldne in vse ostale srede od 11. ure do 11.30 in od 16. ure do 16.30 je v nekdanji vojašnici odprto skladišče Območnega združenja RKS Škofja Loka.

Kamnik / sreda, 5. avgust 2015 / 13:31

Odstranjevali so ambrozijo

Ambrozija je sicer lepa, a tujerodna rastlina, ki je močno alergena in zaradi preslabega poznavanja tudi pri nas povzroča vse več težav. Akcijo odstranjevanja so minuli konec tedna prvič organizirali...

Kronika / sreda, 5. avgust 2015 / 13:30

Medved napadel ovce

Bohinj – Na planini Storeča ravan je minuli petek medved napadel in poškodoval tri ovce. O dogodku so obvestili pristojne službe.