Alenka Hain / Foto: osebni arhiv

Ne počutim se kot Avstrijka, Slovenka sem

Skoraj kamorkoli na avstrijskem Koroškem bi se ozrli, se udeležili predstave ali pa govorili z domačini – vsi bi vedeli povedati, kdo je Alenka Hain. Vsestranska dramska ustvarjalka, režiserka in avtorica dramskih besedil.

Alenka Hain je rojena Kranjčanka, ki jo je zapeljala slovenska beseda in posvetila se je študiju slovenskega jezika v Ljubljani. Ves čas pa jo je privlačil svet plesa, zato se je kasneje odločila tudi za študij plesa v Amsterdamu na Nizozemskem. Zaradi pridobljene izobrazbe in znanja so jo povabili k sodelovanju v avstrijskem mednarodnem plesnem ansamblu Ikarus. Da, tudi čez Ljubelj je priplesala – in tukaj se začne njena koroška ustvarjalna pot.

Ko je še plesala pri Ikarusu, so jo prosili za pomoč slovenskim društvom na Koroškem, zanje je sprva ustvarjala koreografije. Prek tega sodelovanja je spoznala tudi svojega moža Martina, koroškega Slovenca, in dom v Sloveniji je čez čas zamenjal dom v Avstriji, skupaj imata tudi dve hčeri.

Alenka pa na slovensko besedo in domovino ni nikoli pozabila. Povsem po naključju je pred leti iz koreografinje postala režiserka in ostala zvesta tej strani odrskih desk. Danes jo poznajo po vsej Koroški, sodeluje s praktično vsemi slovenskimi društvi, ustvarja z njimi in zanje.

A pravi, da se vključiti ni bilo vedno lahko. Čeprav je Slovenka in torej odlično govori slovensko, obvlada pa tudi nemščino in je svoji novi okolici lahko dala zelo veliko, so koroški Slovenci potrebovali nekaj časa, da so jo sprejeli za svojo – zdaj je ne dajo. »Včasih jim rečem, da bi bil verjetno čas, da zapiha nov veter. A pravijo, da radi delajo z mano in so me navajeni,« pojasnjuje Alenka Hain. Občasno sicer sodeluje tudi s povsem avstrijskimi skupnostmi, društvi, pri katerih so po njenem mnenju situacije povsem drugačne kot pri koroških Slovencih, a zelo zanimive.

Skozi celotno obdobje ustvarjanja so jo zanimale aktualne družbenokritične teme, ki jih tudi zdaj vpleta v svoje delo. Na vprašanje, kako so te teme sprejete pri gledalcih, odgovarja, da dobro – vendar jih povsem različno sprejemajo v Sloveniji in v Avstriji. »Včasih gostujemo tudi v Sloveniji in ljudje določene tekste sprejmejo veliko bolje kot tukaj. Saj tukaj, pa če si priznajo ali ne, vse težje razumejo slovenščino, znanje jezika upada, s tem pa tudi razumevanje,« pripoveduje sogovornica. »Slovenščina bo kmalu postala posebnost.«

Alenka Hain veliko dela z otroki in med njimi najbolj opaža upad znanja slovenskega jezika. Razlog za to vidi v globalizaciji – in še zdaleč ne več v prepovedi govorjenja slovenščine, ki je nekdaj veljala na Koroškem. »Otroci z nemško govorečimi prijatelji govorijo nemško, saj je tako najlažje. Včasih naredimo predstavo in samo na odru govorijo slovensko, v zaodrju klepetajo po nemško,« pojasnjuje. »Jaz z njimi poskušam govoriti le slovensko, saj me pokličejo ravno zato, da jim predajam slovensko besedo.«

Kot režiserka se poklicno ukvarja z gledališčem, kar je večini hobi. Kaj pa Alenka Hain počne v prostem času? »Ja, v gledališče hodim,« se nasmehne in doda, da z možem velikokrat obiščeta gledališče v Kranju ali Ljubljani, saj so slovenska profesionalna gledališča po njenem mnenju na višjem nivoju kot pa koroška. Tudi sicer Slovenije ne spusti izpred oči, saj redno spremlja slovenske novice in politično dogajanje v Sloveniji. »Včasih me kar malo zaskrbi, ko gledam vaša poročila,« se pošali Alenka.

Za svoje delo je prejela več nagrad tako v Sloveniji kot Avstriji. Lani je prejela kulturno nagrado dežele Koroške: »Mislim, da sem edina Slovenka, ki jo je do zdaj prejela, in sprva sem se malce bala, da mi jo bodo vzeli, ko bodo ugotovili, da nisem Avstrijka,« pravi, a je seveda obveljalo njeno raznoliko delo, ne pa poreklo, zato je nanjo upravičeno ponosna.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 12:37

Vzroke hudega trčenja pri Mojstrani še preiskujejo

V četrtek zvečer se je pri Mojstrani nedaleč od nekdanjega počivališča Topolino zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je šest udeležencev poškodovalo.

Objavljeno na isti dan


Gorenja vas-Poljane / / 13:14

Po loški obvoznici dvajsetega oktobra

Potem ko je pred časom že stekel promet po gorenjevaški obvoznici, čez pet dni načrtujejo še odprtje škofjeloške obvoznice. Prebivalci Poljanske doline in Škofje Loke pa so v soboto že praznovali zakl...

Kultura / / 12:27

Zbirka likovnih presežkov

V petek so v prostorih Gorenjskega muzeja predstavili obsežno monografijo Stalna zbirka slovenske umetnosti 20. in 21. stoletja Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj.

Bohinj / / 12:26

Postopki za oživitev dela Koble

Po neuspešnih poskusih, da bi se vlečnica Kozji hrbet na nekdanjem smučišču Kobla zavrtela že letos, so občinski svetniki enotno potrdili načrte za iskanje rešitve do prihodnje sezone.

Zanimivosti / / 12:26

Superhrana za nov začetek dneva

»Funkcionalna hrana je vsaka sveža ali predelana hrana z biološko aktivnim delovanjem, ki pomaga ohranjati zdravje, vpliva na telesne funkcije in ima poleg hranljivih lastnosti tudi zdravilne učinke,...

Razvedrilo / / 12:12

Sto let Krčeve mame

Bašljani jo poznajo – kar mlajši pomnimo – kot Krčevo mamo. Frančiška Zorman, rojena Cuderman, je 8. oktobra praznovala stoti rojstni dan. Ob častitljivi obletnici so ji bašljanski možje in fantje pos...