Odpadki problem ali priložnost?

Pri sortiranju komunalnih odpadkov smo že kar uspešni, vendar v mestni občini Kranj drago plačujemo odvoz odpadkov na deponijo v Ljubljano. Holding Savske elektrarne (HSE) nam vsiljuje misel o kontroliranem sežiganju vseh zbranih neškodljivih odpadkov v TEŠ 6.

V okviru strokovnega izobraževanja smo si lani na Dunaju ogledali sežigalnice komunalnih odpadkov. Mesto z dvema milijonoma prebivalcev ima štiri sežigalnice, komunalne odpadke kurijo vsak dan, vsaka sežigalnica dnevno prevzame od 220 do 250 kamionov s šestimi tonami odpadkov. Vsak kamion stehtajo pri dovozu in odvozu in preverijo morebitno prisotnost radioaktivnih substanc. Kamion izpraznijo direktno v zbirni jašek, ki je v sestavni del kotelnega postrojenja. V eni sežigalnici glede na potrebe po električni in toplotni energiji dnevno pokurijo do 1300 ton odpadkov. V okolici nobene sežigalnice ne smrdi.

Po javno dostopnih podatkih v Kranju na vsakega občana zberemo 475 kilogramov komunalnih odpadkov letno. Tako 58 tisoč Kranjčanov letno zbere 27.550 ton odpadkov, kar je 75 ton oziroma 12,5 tovornjaka dnevno.

Na Dunaju so sežigalnice postavljene med stanovanjskimi soseskami, glavna dunajska bolnišnica je oddaljena le 3,5 kilometra. Dimne pline temeljito filtrirajo in večkrat operejo, zato skozi kratek dimnik izstopa le čista vodna para. Pridobijo vsaj 50 MWh električne energije in dovolj toplotne energije za ogrevanje objektov približno 60 tisoč prebivalcev. Bolnišnico v poletnem času oskrbujejo s hladno vodo za hladilne sisteme. V energetskem sistemu z najboljšo tehnologijo je celoten proces izgorevanja stalno kontroliran in rezultate redno javno objavljajo. Zaradi okoljevarstvenih predpisov so atmosferske emisijske vrednosti za sežigalnice odpadkov veliko strožje kot za druge izgorevalne naprave s podobno toplotno zmogljivostjo: cementarne, termoelektrarne na premog ali olje itd.

Občasen izvoz odpadkov Avstrijo nam sosedje seveda zaračunajo. Kranj bi glede na količino odpadkov lahko imel svojo sežigalnico nenevarnih komunalnih odpadkov, ekonomsko bi bila upravičena. Postavili naj bi jo ob industriji, ki potrebuje vodno paro, električno energijo, in sočasno bi pridobili toplotno energijo za več 10 tisoč domov. Takšna rešitev bi bistveno zmanjšala stroške odvoza komunalnih odpadkov in zagotavljala zeleno prihodnost.

Janez Jereb, Kranj