Zapuščina zdravnika Volbanka

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. februar 2011 / 06:00

Gotovo se starejši prebivalci Kranjske Gore spomnijo dr. Jožeta Volbanka, ki je kot zdravnik zdravil domačine in prebivalce okoliških vasi. Pravijo, da je bil zanimiv in tudi samosvoj človek, ki ni pogosto zahajal med ljudmi, ko pa je bilo treba, ni nikdar odrekel pomoči. Umrl je 6. februarja leta 1981.

Zdravnik dr. Jože Volbank je živel v Kranjski Gori, njegovo srce in njegova misel pa sta bila na Koroškem. Rodil se je namreč 29. septembra leta 1897 v Šentlipšu/St. Philippen pri Dobrli vasi/Eberndorf v Podjuni. Bil je zaveden Slovenec. Pred plebiscitom oktobra leta 1920 je spodbujal koroške Slovence, naj glasujejo za Jugoslavijo. Ker je bil izid plebiscita drugačen, je postal šentlipški zdravnik moteč za zmagovito nemško stran. Moral je bežati. Za nov dom je izbral Kranjsko Goro. Do smrti ni prebolel usode svojih rojakov na Koroškem. Pomagal je po svojih močeh. Še posebej mladim, za katere je bil prepričan, da bodo le z izobrazbo preživeli v večinsko nemškem okolju. Ko je bil še živ, je podaril del svojega premoženja šolajoči se slovenski mladini na Koroškem, še posebej tisti iz manj premožnih družin. V svoji poslednji volji v oporoki je vse svoje imetje zapustil Združenju staršev na slovenski gimnaziji v Celovcu, ki je leta 2008 ustanovili Volbankovo ustanovo.

Volbankova ustanova že četrto leto s projekti »Pisana promlad« krepi slovensko besedo na Koroškem. V načrtu ima podporo slovenski gledališki, filmski in glasbeni dejavnosti na Koroškem. Orkester je že začel delovati, »Pisana promlad« pa že sodeluje s Pedagoško visoko šolo Viktorja Frankla v Celovcu in s celovško Alpsko-jadransko univerzo.

Povsem nov pa je natečaj »Na dan z besedilom«, s katerim poskuša Volbankova ustanova skupaj s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo vzpodbuditi zanimanje za pisanje v slovenščini, ki je zadnja leta med mladimi upadlo, s tem pa tudi raba slovenščine v javnosti. Zmožnost pisanja je ključ v svet, dati besedi prostor in jo predstaviti v javnosti pa je korajžen korak za vsakega udeleženca natečaja. Dekleta in fantje, stari od 8 do 11 let, bodo lahko pisali o osebah in živalih in se poskušali v pesmicah, malo starejši bodo lahko opisovali svoje vtise z izletov ali napisali pravljico, mladi med 16. in 20. letom pa se bodo na natečaju preizkušali v oceni filma, gledališke predstave ali koncerta in v pisanju kratke zgodbe ali soneta. Dr. Teodor Domej, strokovni nadzornik za poučevanje slovenščine na srednjih šolah, je na predstavitvi projekta povedal, da je natečaj v soglasju z učnim načrtom in da so k sodelovanju povabljeni tudi učitelji.