Otroška peresa
Moj kraj
Moj kraj se imenuje Podgora, domačini pa ji pravijo Pogara. Podgora je majhna vasica, ki jo obkrožajo razprostrani travniki in polja. Ima približno 200 prebivalcev. Kmetje se večinoma ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom, ostali prebivalci pa hodijo na delo v Ljubljano, Kranj, Škofjo Loko in ostale okoliške kraje. Spada pod krajevno skupnost Trebija. Podgora je dobila ime po pogorišče dreves, ki so pogorela pred mnogimi leti. Piluc, ki je tudi del Podgore, tu živim jaz, pa je dobil ime po vetru, ki neprestano pili oziroma piha skozi ta delček vasi. V Podgori se je rodil pisatelj Vladimir Kavčič. Skozi vasico teče reka Sora. V Podgori stojita dve lepo ohranjeni kapelici. Včasih je bila v Podgori znana gostilna, ki se je imenovala Pr' Cestnk'. V vasi so pred nekaj leti ustanovili tudi društvo, ki se imenuje DAR. To društvo skrbi, da se v vasi kaj dogaja (na primer za silvestrovo poskrbijo za zabavo pod smreko, poleti organizirajo veselico ipd.). Pred približno tremi leti so obnovili glavno cesto, ki vodi skozi Podgoro v Žiri. Takrat so uredili tudi pločnike in dodatno zgradili še eno avtobusno postajo, tako da so poskrbeli tudi za dodatno varnost nas, otrok. Vaščani Podgore smo na našo vas zelo ponosni in upamo, da bo tako še naprej.
Katja Štucin, 4. a, OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Pomladne pesmi
Učenci iz podružnične šole Goriče so nam poslali pomladne pesmi.
Ko snega več ni,
pomlad v deželo prihiti.
Na nebu se jasni
in jata ptic nazaj k nam prileti.
Mraz gre s poti,
ko po pomladi zadiši.
»Naša pomlad zdaj zeleni,«
lepa ptička na veji žvrgoli.
Čebele brenče in vse rože opojno diše.
Modri potoček žubori,
vse v gozdu že brsti.
Domen Kos, 3.g
Prišla je pomlad.
Kako že diši!
Je lepa in čedna,
vse okrog žvrgoli.
Čebele brenčijo in se sladko veselijo.
Pomlad je prišla, pomlad je prišla …
Nika Mali, 3.g
Spomladi vse cveti, vse brsti, vse zeleni.
Vse se veseli,
ko ptica žvrgoli,
ko roža diši,
ko čebela brenči
in ko potok žubori.
Jaka Toporiš, 3.g
Na travniku vse cveti,
ptice žvrgolijo in potok žubori.
Pa še ptička prileti
in se z mano veseli.
Laura Gričar, 3.g
Trije beli mucki
V košu trije beli mucki spijo,
v sladkih sanjah se smejijo.
Dedek nese jih prek trate,
vnučka stresa laske zlate:
Daj da malo jih pobožam,
deni mi jih tjale k rožam.
Ko bodo v naročju mojem,
jim še pesmico zapojem.
Moja draga vnučka zlata,
Glej, kako je lepa trata.
Mucke bova ven spustila,
potlej z njimi se lovila.
Mucki so se pa zbudili
in igrivo zapodili.
Maja Pogačnik, 2. r, OŠ Mavčiče