Športniki povzročili veselico

Kljub pozni uri in slabemu vremenu se je včeraj ponoči na brniškem letališču zbrala množica navijačev naših športnikov, ki so bili vsi še kako ponosni na uspehe olimpijcev, nekateri pa so priznali, da od vseh lepih občutkov med olimpijskimi igrami tudi spati ne morejo prav veliko.

»Olimpijske igre spremljam vse dni, gledam vse športe, ponosen pa sem čisto na vse naše športnike. Zadnja dva dni od velikega veselja sploh nisem nič spal. Mogoče sem imel pred tekmami naših več treme kot tekmovalci,« je navdušeno pripovedoval Andrej Poljanšek, sicer upokojenec iz Rove pri Radomljah, ki je s prijatelji želel že na letališču čestitati našim športnikom.

V prvi vrsti je naše olimpijske junake pričakovala tudi družba mladih fantov. »Ponosen sem na vse naše športnike, najbolj na hokejiste, ki so res igrali odlično, dobro so se borili in si prislužili dve veliki zmagi. S tem so v Sloveniji in še posebno na Gorenjskem povzročili pravo veselico. Ker sem tudi sam hokejist in sorodnik Roka Tičarja, smo se s prijatelji odločili, da jih danes pričakamo in jim takoj povemo, da smo ponosni na njihove dosežke,« je bil v družbi prijateljev zagovoren Ali Kantarević z Jesenic. Nedaleč od njih je s starši športnike čakal tudi 12-letni Žan Mohorič: »Zame so največji uspeh dosegli hokejisti, saj tudi sam igram hokej. Spremljam pa tudi druge športe in vesel sem vseh uspehov, posebno uspehov Tine Maze.«

Podobno so razmišljali tudi drugi, zlati veliko je bilo Jeseničanov, med njimi tudi župan Tomaž Tom Mencinger in podžupan Miha Rebolj, sam prav tako hokejist. »Letošnji uspeh naših športnikov na olimpijskih igrah je neverjeten. Vsaka medalja govori svojo zgodbo, prav tako ima vsaka zmaga hokejistov svojo zgodbo. Ob vseh problemih, ki jih imamo v državi, nas je šport poenotil in to je nekaj neprecenljivega. Upam, da se bo po olimpijskih igrah enotnost nadaljevala tudi na drugih področjih,« je povedal Rebolj.

Tako kot navijači in športni prijatelji so seveda na uspehe ponosni tudi sorodniki naših športnikov. »Kaj ne bom ponosen na sina, kdo pa te dni ni ponosen nanj?« je bil kot vedno zgovoren Dare Prevc, ki je na brniškem letališču čakal sina Petra, ki sicer ne slovi ravno po zgovornosti. »Mislim in upam, da ga vsi ti uspehi ne bodo spremenili in bo ostal delaven, kot je bil do sedaj. Tega sem učil tako njega kot druge v družini,« je tudi povedal Dare Prevc iz Dolenje vasi, kjer so Petru včeraj že pripravili veselo dobrodošlico.

Prav tako je dobrodošlica doma v Hotemažah pri Preddvoru, kjer živi zadnja leta, včeraj že čakala biatlonko Tejo Gregorin, posebno ponosni nanjo pa so bili seveda starši. »Gotovo sem te dni najbolj ponosna mami na svetu, saj me je Teja res razveselila s svojimi dosežki. Predvsem pa je razveselila samo sebe in iz vsega srca ji privoščim, da ji je tak podvig uspel prav na olimpijskih igrah,« je povedala mami Vesna in priznala, da se Teja nikoli ni bala naporov, ki jih biatlonski šport prinaša zlasti za dekleta. »Sama si je želela tega športa, všeč ji je bil in zato ji tega doma nikoli nismo branili. Je pač pogumna in močna punca in vesela sem, da ji je uspelo, kar si je želela,« je še dodala Tejina mami Vesna.

»Vesnina kolajna je plačilo za ves trud v zadnjih dvajsetih letih. Težko je reči, koliko je bilo pretečenih kilometrov, koliko ur odrekanja, ne nazadnje koliko strojev preznojenega in nato opranega perila. V začetku je bil tek za Vesno igra, ko pa so se rezultati stopnjevali, so se stopnjevali tudi napori. Doma smo jo vedno podpirali, in to jo nameravamo toliko časa, dokler bo v tem uživala,« je povedala njena mami Fani, ki je skupaj z očetom in drugimi sorodniki in vsemi Besničani (danes ob 18. uri ji pripravljajo pravo besniško veselico) delila Vesnino veselje in ponos ob olimpijski kolajni.