Naš cilj je zdravje živali

Na Šterovi kmetiji v Spodnjih Dupljah dosegajo pri črno-belih kravah eno najvišjih povprečnih mlečnosti na Gorenjskem. Predlani so dosegli povprečje 10.649 kilogramov mleka, lani še nekoliko višje – 10.852 kilogramov. »Naš cilj ni visoka mlečnost, ampak predvsem zdravje živali,« pravijo na kmetiji.

Spodnje Duplje – Zgodba o Šterovi kmetiji, po domače se reče Pr' Boštarju, je podobna zgodbam številnih gorenjskih kmetij, ki so v zadnjih desetletjih zaradi prilagajanja tržnim razmeram in uvajanja novih strokovnih znanj občutile številne spremembe – opuščanje nekaterih dejavnosti, spremembo pasemske sestave črede, povečevanje črede in mlečnosti ... Ko je Jakob, domačini ga kličejo Rado, še dokaj mlad, pred 32 leti prevzel vodenje kmetije, je bila to še kmetija, ki se je ukvarjala z različnimi dejavnostmi. Govedoreja je bila že takrat osnovna dejavnost, redili so okrog petdeset goved, poleg krav tudi bike, a ob tem so pridelovali tudi krompir (v najboljših časih od dva do tri hektarje) ter še zelenjavo, predvsem solato, kumarice in fižol. Ob povečevanju goveje črede, za katero so želeli čim več osnovne krme pridelati doma na kmetiji, so leta 2000 dokončno opustili pridelovanje krompirja in zelenjave in se povsem posvetili govedoreji.

Postopoma povečujejo čredo in mlečnost

Že veliko prej, ob koncu osemdesetih let, so kupili dve breji telici črno-bele pasme in s tem začeli postopek »pretapljanja« lisaste pasme z bolj mlečno, črno-belo pasmo. Še leta 2006 je bilo v hlevu dve tretjini lisastih krav, zadnjih pet let imajo v čredi, ki so jo vzgojili sami, skoraj izključno črno-bele. Postopoma so povečevali število krav in hkrati povečevali tudi mlečnost. Zdaj redijo 65 krav, vseh goved pa je od 120 do 130. Predlani so v standardni laktaciji dosegli povprečno mlečnost 10.649 kilogramov mleka na kravo in se s tem uvrstili v deseterico po mlečnosti najboljših čred črno-belih krav na Gorenjskem, lani je bilo povprečje še višje – 10.852 kilogramov mleka. Na leto prodajo preko Kmetijske zadruge Naklo okrog 650 tisoč kilogramov mleka.

Velik poudarek dajejo preventivi

Kako so dosegli tako visoko mlečnost? Že Jakob je veliko razmišljal o tem in iskal nasvete v kmetijski svetovalni službi, še več se s tem vprašanjem ukvarja sin Jure, univerzitetni diplomirani inženir zootehnike in bodoči gospodar na Šterovi kmetiji. Veliko znanja o tem je pridobil že med študijem na fakulteti, ki ga je končal z diplomskim delom o optimizaciji krmnega obroka na njihovi kmetiji, veliko pa tudi iz tuje strokovne literature. Potlej, ko se je po končanem študiju leta 2010 zaposlil na kmetiji, je marsikatero teoretično znanje lahko preskusil tudi v praksi. »Naš cilj ni visoka mlečnost, ampak predvsem zdravje živali. Če je žival zdrava, lahko dosega tudi visoko mlečnost. Prav zato dajemo veliko poudarek preventivi, ki pa jo je včasih ekonomsko težko opravičiti,« pravi Jure in doda, da je na tem področju še veliko izzivov, predvsem pa si prizadevajo čim bolje izkoristiti lastno krmo. Krave in telice že tri leta osemenjujejo sami, pri tem pa pri 80 odstotkih osemenitev uporabljajo seme bikov slovenskega porekla.

Posest bi radi še povečali

Šterovi obdelujejo okrog tridesetih hektarjev kmetijskih zemljišč, od teh jih imajo približno polovico v najemu. Posest je precej razdrobljena, vse parcele so v krogu treh kilometrov od kmetije. Nekaj zemljišča so že tudi dokupili, to jim je tudi omogočilo povečanje črede. V prihodnje bi posest še radi povečali, a na območju, ki je kmetijsko še zelo močno, je težko dobiti zemljišča že za najem. Dolgoročno načrtujejo gradnjo novega hleva, sedanji je star že štirideset let, še približno dve tretjini je vezane reje, pri molži (naenkrat lahko molzejo devet krav) morata sodelovati dva ...

Cena mleka hitro pade, a počasi raste

Kdaj bodo lahko posodobili hlev oziroma zgradili novega, bo veliko odvisno tudi od odkupne cene mleka. »Za ceno mleka je značilno, da zelo hitro pade, potem pa običajno traja kar dolgo, da se zviša na nekdanjo raven. Ob tolikšnem nihanju cene je na kmetiji težko načrtovati večje investicije. V zadnjih dveh mesecih se je cena sicer nekoliko popravila, a ne vemo, koliko časa bo to trajalo,« pravi Jure in spomni na obdobje slabe cene, ki je pokrivala le stroške, a ni zagotavljala primernega plačila dela niti ne ostanka za vlaganja. Šterovi od nove finančne perspektive skupne kmetijske politike ne pričakujejo, da bi s subvencijami izboljšala položaj govedoreje, bolj kot višjih subvencij si želijo odkupne cene, ki bi kmetom zagotavljala dohodek za normalno življenje in omogočala razvoj.