Sporno ravnanje z otroki

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 5. oktober 2018 / 09:48

V enem od zasebnih zavodov za varstvo otrok v Ljubljani naj bi z otroki ravnali skrajno neprimerno. Marjan Podobnik se je po osemnajstih letih vrnil na čelo SLS.

Otroke tesno povijali v rjuhe

Policija in inšpektorat za šolstvo preverjata domnevno surovo ravnanje z otroki v ljubljanskem zasebnem zavodu za varstvo otrok Kengurujčki, je v sredo poročala Televizija Slovenije, ki je objavila tudi posnetke spornega ravnanja. Posnela jih je vzgojiteljica, ki je v zavod prišla šele pred kratkim in je bila po lastnih besedah zgrožena nad videnim. Na nepravilnosti je najprej le opozarjala, ker pa to ni zaleglo, se je odločila vse skupaj posneti. Posnetke je potem pokazala staršem otrok, ki so se prejšnji teden odločili, da zadevo prijavijo policiji. Iz objavljenih posnetkov je razvidno, da so v zavodu, ki sicer ni pravi vrtec, z otroki ravnali surovo in skrajno neprimerno, saj so med drugim otroke, da se ne bi slišal njihov jok, prisilno umirjali tako, da so jih tesno povijali v rjuhe, nanje pa polagali vzmetnico, poroča Televizija Slovenije. Otroke naj bi lastnica zavoda, ki naj bi sicer po dogovoru opravljala le gospodinjska dela, saj za varstvo in nego otrok nima ustrezne izobrazbe niti odprtega samostojnega podjetništva, tudi prisilno hranila, je za televizijo pojasnila vzgojiteljica. V zavodu očitke zanikajo. Njegov predstavnik je tako zatrdil, da so zgolj nudili prostore novi najemnici, ki je vzgojiteljica, samostojna podjetnica, in je varovanje otrok v teh prostorih prevzela v začetku septembra. Priznal je, da ji je lastnica zavoda včasih pomagala pri določenih »gospodinjskih« opravilih pri varovanju otrok, a zanika, da bi se kakorkoli neprimerno obnašala do otrok. Očitke je za televizijo zanikala tudi sama lastnica zavoda. Zavod, kjer se je varstvo otrok ob različnih vzgojiteljicah izvajalo od leta 2011, do zdaj pa niso imeli nobenih pritožb, je zdaj že zaprt.

Sporna zaposlitev Koprivnikarja v BTC

Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ bo prihodnji teden na nujni seji obravnavala podeljevanje licence za testiranje pete generacije mobilne telefonije (5G) ljubljanski družbi BTC. Predsednik komisije Anže Logar jo je sklical po medijskem poročanju o sumih korupcije pri zaposlitvi nekdanjega ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja v BTC. Po navedbah Požareporta je namreč BTC frekvence za 5G v času ministrovanja Koprivnikarja prejel brez javnega razpisa in brezplačno, družba naj bi prejemala »nenavadno visoka nakazila«, nekdanji minister pa naj bi za BTC tudi lobiral. Koprivnikar je iz tujine prek Facebooka obtožbe zanikal. Poudaril je, da lahko testne frekvence za 5G več slovenskih podjetij in organizacij uporablja začasno na podlagi zakona in javnega poziva. Podlago za dodelitev ima Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki je pri tem sledila priporočilom Evropske komisije. V Akosu so razložili, da BTC ni edino podjetje s podeljenimi testnimi frekvencami. Na podlagi prijav na javni poziv so jo prejeli še na AMZS, v Elektru Gorenjska in na Internet Institutu.

Marjan Podobnik spet vodi SLS

Na sobotnem izrednem kongresu SLS, ki so ga poimenovali tudi prenovitveni kongres, so delegati za novega predsednika stranke po pričakovanjih izvolili Marjana Podobnika, soustanovitelja stranke, ki je SLS vodil že v letih od 1992 do 2000, po sporu s takratnim predsednikom Markom Zidanškom pa so ga leta 2016 iz stranke izključili, z njim pa so SLS zapustili še nekateri drugi vidni člani. Nekdanji podpredsednik vlade, ko jo je vodil Janez Drnovšek, je po vnovičnem prevzemu vodenja SLS dejal, da stranka v prihodnost vstopa samozavestno, napovedal pa je tudi konec izločanj in izključevanj. »Želimo se predstaviti kot odprta, široka in moderna SLS, ki ob spoštovanju svojih korenin samozavestno zre v prihodnost,« je povedal.

Tovšakova izpuščena iz zapora

Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je pred tednom dni, potem ko ji je komisija ministrstva za pravosodje potrdila pogojni izpust, tudi uradno zapustila zapor na Igu, v katerem je sicer prestala dobrih pet let od dosojenih osem let zapora. Njen odvetnik je predlog za pogojni odpust vložil, ker je Tovšakova prestala več kot polovico zaporne kazni, poravnala pa je tudi vse obveznosti v zvezi z dosojenimi kaznimi, tudi finančne. Tovšakova je bila na enotno osemletno zaporno kazen obsojena zaradi dajanja daril pri gradnji letališkega stolpa na letališču Brnik (zadeva Čista lopata), goljufije z evropskimi sredstvi v zadevi Rimske terme in Betnava, dajanja nedovoljenih daril pri iskanju varilcev za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj in zaradi oškodovanja Vegradovih upnikov.