Okrasne rastline v vrtu

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 14. april 2018 / 08:17

Zasaditev vrta z okrasnimi drevesi, grmovnicami, trajnimi rastlinami nasploh zahteva celosten vpogled v vrt. »Kupovanje posamičnih rastlin brez predhodnega načrta navadno ne prinese tako želenega učinka lepega vrta. Pri načrtovanju vrta moramo poleg svojih želja upoštevati tudi potrebe, velikost, hitrost rasti in obliko drevesa oziroma grmovnice,« med drugim svetuje Aljoša Ulčar iz KGZ gozd Bled, svetovalec za urejanje parkov in vrtov.

Šele ko pregledamo lego in ostale značilnosti vrta ter upoštevamo svoje želje, se odločimo za nakup rastlin. »Nakup je vedno najlažji in najcenejši tam, kjer dobimo dober nasvet. Da vam bo vrtnar lahko resnično dobro svetoval, imejte pri sebi čim več podatkov o vrtu, tudi sliko vrta na mobilnem telefonu,« svetuje Aljoša Ulčar. Velika večina rastlin prihaja iz uvoza in so t. i. substrat rastline. »Da jih lažje vzdržujejo in prevažajo, so posajene v lahke substrate z velikim deležem šote, ki sama po sebi nima dovolj hranil, to pa ne pomeni, da sadika ni kvalitetna,« je dejal Ulčar. Bodite pa ob nakupu pozorni na to, da korenine niso čezmerno razraščene oziroma da gole korenine niso že olistane.

Ulčar je dodal nekaj splošnih nasvetov, kako pravilno posaditi sadiko okrasne rastline: »Izkopana luknja v zemlji naj v premeru meri vsaj še enkrat toliko kot lonec, v katerem je bila sadika. Rastlin ne sadimo globlje, kot so bile posajene ob nakupu. Ne pozabimo na dober sadilni substrat, ki je na voljo v dobro založenih trgovinah z vrtnarskim blagom. Pomladni čas nam še vedno omogoča sajenje večine vrst rastlin, kljub temu da je jesenski čas bolj primeren za to, ker se rastlina v času zimskega mirovanja dobro ukorenini z manj naše pomoči. Če pa se mora rastlina ukoreninjati najprej v času vegetacije, torej od pomladi do jeseni, ne pozabimo na zalivanje. Preprosto pravilo je, da se rastlina v prvem letu svoje rasti ne sme izsušiti. Redno pregledujmo, da voda ne izpere preveč zemlje, rastline po potrebi zastrimo z zemljo oziroma še bolje z zastirko iz lubja.«

Japonski javor, glog, šmarna hrušica ...

Nekaj predlogov Ulčarja, kaj lahko posadimo. »Pri manjših drevesih v vrtovih kraljujejo različne sorte japonskega javorja; Acer palmatum ''atropurpureum'' je eden izmed njih, drevo zraste v višino do petih metrov, razvije lepo rdeče nazobčane liste, dobro prenaša obrezovanje, sadimo ga v zavetne lege, če se le da, ga zavarujemo pred pozno pozebo. Zgodaj spomladi, ko razvija manjše liste, ne prenaša dobro direktnega sonca, ki mu povzroča ožige na listih, zato ga sadimo na polsenčne lege. Zemlja naj bo dobro odcedna. Sorta Acer palmatum dissectum razvije nekoliko povešave veje, zraste okoli 2,5 metra v višino in prav toliko v širino. Zanjo veljajo podobni pogoji kot pri prej omenjenem javorju. Zanimivo, a premalo poznano drevo je Crataegus, glog po domače, ki zraste v višino do pet metrov in na pomlad navdušuje z obilnim cvetenjem, v pozno poleti pa nam nudi obilo zdravilnih plodov. Trudimo se z vzgojo ameriških borovnic, a večkrat neuspešno, zato lahko namesto tega poskusimo s sajenjem šmarne hrušice (Amelanchier lamarckii). Grm je sestavljen iz več debel, zraste tudi do pet metrov, z obilnim cvetenjem opozori nase v aprilu. Njegovi plodovi spominjajo na borovnice, čeprav je okus bolj podoben jabolku.«

Davidov metuljnik in vrtna igrivost

Med grmovnicami je Ulčar posebej omenil Buddlea davidii, davidov metuljnik: »Kot že samo ime pove, metuljnik poleti privablja metulje na svoje do 15 centimetrov dolge cvetove. Dobimo ga v raznoraznih barvah, od bele, rožnate, vijolične pa tja do pisanih barv na eni sami rastlini. Da nas bo razveseljeval dolga leta, ga jeseni obrežemo le toliko, da ga zima ne bi polomila. Pa še to: v vrtu bodimo igrivi, čas dolgočasnih živih mej, v katerih kraljuje le ena rastlina, počasi mineva. Vsaj vsak vrt ni primeren za to. Barve naj se med seboj prelivajo, nikakor pa ne tekmujmo v raznolikosti barv. Vrt naj ''razbije'' monotonost kvadratnih življenjskih prostorov. Če pogledamo okoli sebe, se učimo iz naravnega okolja in rezultat ne bo izostal.«