Mejo so branili tudi Gorenjci

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Kranj / sreda, 4. april 2018 / 19:52

Na skupščini kranjskega Društva generala Rudolfa Maistra so se odločili za izdajo zbornika o bojih za severno mejo na Gorenjskem.

Kranj – Na skupščini Društva generala Rudolfa Maistra so sklenili, da ga bo še naprej vodil dosedanji predsednik Janez Tavčar. Člani, med katerimi je nekaj novih, so mu s tem izrekli priznanje za dosedanje delo. Med nalogami prihodnjega obdobja so po­stavili na prvo mesto proslavitev 100. obletnice začetka bojev za severno mejo, ki jih je novembra pred sto leti v Mariboru začel takratni major Rudolf Maister s pesniškim imenom Vojanov. Ker so leta 1918 in 1919 boji za severno in tudi zahodno mejo potekali tudi na Gorenjskem in je v njih sodelovalo precej gorenjskih fantov in mož, nameravajo izdati zbornik o gorenjskem delu bojev za naše meje. Nekaj gradiva je zbranega, nekaj pa so ga pripravljeni prispevati poznavalci in raziskovalci tega pogumnega in domoljubnega dejanja v slovenski zgodovini. K sodelovanju bodo povabili tudi občine Tržič, Jesenice in Kranjska Gora. Boji so namreč potekali na njihovem območju. O gorenjskih bojih za severno mejo je bil februarja v kranjski knjižnici že organiziran odmeven pogovor. Za sodelovanje na tradicionalnih svečanostih ob Maistrovem prazniku so še posebej hvaležni vodstvu in dijakom Gimnazije Kranj.

Kranjsko društvo bo pri negovanju in spodbujanju domoljubja sodelovalo z drugimi veteranskimi organizacijami. Še naprej se bo zavzemalo za prestavitev generalovega kipa na uglednejše mesto na Maistrovem trgu. Po večletnih prizadevanjih nastaja seznam udeležencev bojev za severno mejo. Sekretar Zveze društev generala Maistra Rudolf Pfajfar je povedal, da bo na seznamu nad 12.000 imen udeležencev bojev za severno mejo. Ker je bil general Maister tudi pesnik, bo Zveza skupaj z Radiotelevizijo Slovenija poskrbela za uglasbitev nekaterih njegovih pesmi. Poudaril je, da je vodstvo zveze proti prekopu generalovih posmrtnih ostankov, ker za to ni nobene potrebe. Tudi sam general je želel biti pokopan na Pobreškem pokopališču, kjer počiva od smrti leta 1934 naprej.