Štefanovi Anci so za stoletnico podarili torto v obliki knjige. (Foto: Gorazd Kavčič)

Skupaj so stari tristo let

Minuli teden so trije čili starostniki na Škofjeloškem praznovali sto let: Ana Tavčar s Partizanske ceste, Aleš Berce s Trate in Anca Gantar s Sela pri Žireh. V čem je skrivnost njihovega dolgega življenja?

Škofja Loka, Žiri - Ana Tavčar je bila rojena 16. julija 1909 na Starem Dvoru v družini z desetimi otroki. Rada se spominja svojega »bosonogega« otroštva in mladosti, ko je služila na več kmetijah. Življenje je bilo trdo in skromno, a vse kaže, da jo je utrdilo v korenino, ki ji je sojeno dolgo življenje. Delala je v Gorenjski predilnici, se ob koncu vojne poročila, ob rojstvu sina Francija ostala doma, kasneje pa se je do upokojitve zaposlila kot čistilka v LTH. Leta 1996 sta z možem obhajala zlato poroko, dve leti zatem je mož umrl. Danes živi s sinom in njegovo družino, ima vnukinjo in vnuka ter pravnukinjo in pravnuka. Kje tiči skrivnost njenega dolgega življenja? V tem, da dela od mladih nog, da se je še v pozni starosti rada vozila s kolesom in z vnukovimi vrstniki brcala žogo v Gorajtah, vrtnarila, gobarila in bila skratka ves čas v gibanju. Zagotovo pa tudi v njenem veselju do življenja. »Čeprav sem že zelo stara, rada živim,« je dejala čila stoletnica, ko sta jo ob visokem jubileju obiskala župan Igor Draksler in predstavnica Rdečega križa Ivica Kožuh.

Anca Gantar ali Štefanova Anca s Sela pri Žireh je stoti rojstni dan praznovala 11. julija, v ponedeljek opoldne pa so jo na občini pričakali številni Žirovci. »Povsem enako je danes, ko imam sto let, kot je bilo pred tednom,« je povedala nam in gostiteljem: podžupanu Marku Mrlaku in predstavnikom društva invalidov, krajevnega Rdečega križa, upokojenskega društva in žirovskih borcev. Kljub častitljivi starosti ostaja zvesta svojemu načelu, da je treba za preživetje delati, zato gre tudi v teh dneh na njivo ali pleve na vrtu, rada pogleda, kako se gospodari na kmetiji. Vse življenje je v Žireh, Pr' Štefan na Selu, pravi, da je bilo treba vedno trdo delati, kar naj bi bil tudi recept za dolgo življenje. Anca je, kljub slabšemu vidu, zdrava: »Vse lahko jem, vsak dan pa tudi kaj popijem (nasmeh). Kozarec rdečega vina!« Nikoli ni bila poročena. Nekaj časa je bila zaposlena v Alpini, doma je tudi šivala copate in z njihovo prodajo zgradila novo hišo in hlev. Anci želimo, da bi jih doživela še nekaj več, saj je povsem čila, iskriva in razumnih misli. Trenutno edina stoletnica v Žireh ima visoko starost že v genih. Njena sestrična Marjana Primožič, Žustova mama, je doživela 103 leta, enako stric Franc Gantar.

Aleš Berce se je rodil pri Peskarjevih v Dražgošah 18. julija 1909. Bil je najmlajši, šesti otrok, že pri dvanajstih letih pa mu je oče rekel, da je neumnosti (šole) dovolj in je treba delati. »Cele dneve smo garali v gozdu. Zaslužek ni bil pomemben, ampak delo,« se spominja stoletnik. Delati mu danes seveda ni več treba, zato toliko bolj uživa v družbi otrok in tudi pravnuka. Živi v hiši, ki jo je na Trati v Škofji Loki zgradil leta 1952, kjer sta tudi sin Marjan in hči Albina z družinama. Zadnje desetletje mu nagaja bolezen. Pravi, da ga daje revma, slabo vidi in sliši, poleti ga tudi 'matra' vročina: »Sam sebi niti ne zaupam, zato ne grem daleč od hiše.« Ima dobre zdravnike, ki ga večkrat obiščejo, vsaj enkrat mesečno je pri njem župnik. Pogreša sovrstnike s katerimi bi se lahko pogovoril. Zato pa je življenjsko zgodbo povedal nam. Leta 1938 se je poročil s Pavlino Habjan, Šimnovo iz Dražgoš, že kmalu za tem pa odšel za bratoma na delo na žago v Novo mesto. »To mi je najbrž rešilo življenje, saj so Dražgoše med vojno zbrisali,« pravi. Po vojni (med njo je dobil še sina Ivana in hčer Majdo) je bila žaga nacionalizirana, delo je dobil pri Heinricharju (enem od predhodnikov Jelovice). »Veliko sem delal na terenu in spoznal vso Gorenjsko,« svoje delo nabavnega referenta opiše Aleš Berce, ki je bil kasneje še vodja skladišča, po upokojitvi pa portir v samskem domu, inkasant in vratar v Jelovici. O receptu za visoko starost pravi, da je ni: »Nihče iz družine ni doživel toliko let. Zagotovo pa tem letom nekaj prinese garanje in preprosta, skromna kmečka hrana.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 5. oktober 2016 / 12:19

Gratinirane testenine s tuno in grahom

Če omenim bratu, da bodo za kosilo testenine, se mu takoj zasvetijo oči. Ko pa dodam, da bodo s tuno, pogleda na koledar, ali je slučajno praznik.

Objavljeno na isti dan


Železniki / sreda, 11. julij 2018 / 20:40

Sprostili denar za poplavno varnost Železnikov

V Železnikih upajo, da bo prva faza protipoplavnih ureditev na Selški Sori končana do leta 2020, zadrževalnik pod Sušo pa do leta 2022.

Nasveti / sreda, 11. julij 2018 / 20:40

Namen zakonskega odnosa

V zadnjih dveh člankih smo pisali o precej pogostem razvoju zakonskega odnosa. Enemu je dovolj monotonosti, dnevnih skrbi, brezciljnosti, hkrati pa ve, da je možno imeti boljši odnos. Dane...

Šport / sreda, 11. julij 2018 / 20:39

Domačini klonili v finalu, Piran boljši

Kranj je gostil četrti kvalifikacijski turnir Grosbasket državnega prvenstva 3 x 3.

Jezersko / sreda, 11. julij 2018 / 20:35

Kjer je največje doživetje narava

Na Jezerskem že leto dni poteka obnova hotela Planinka, ki ga je lansko pomlad kupil Marjan Batagelj, predsednik uprave družbe Postojnska jama. Najpomembnejše je, da s kapitalom ne prinašaš v prostor...

Razvedrilo / sreda, 11. julij 2018 / 20:14

Četrtkovi večeri na trgu

Vsak četrtek zvečer v juliju na Linhartov trg v Radovljico vabijo koncerti slovenskih in tujih izvajalcev. Staro mestno jedro se spremeni v prijetno glasbeno prizorišče, ki ga dopolnijo še Okusi Radol...