Mrzla pomlad

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sobota, 19. marec 2022 / 21:48

Letošnja pomlad se upira. Sonce nikakor ne ogreje zemlje. Jutranje temperature so krepko pod ničlo. Na kolesu sem oblečena kot sredi zime. Tedaj me ni zeblo. Včasih sem se sredi poti ustavila in eno plast oblačil odstranila. Sredi marca človek pričakuje višje temperature. Ko se zjutraj odpravim s kolesom na pot, je trava obeljena s slano. Čim posveti sonce, je topleje. Ko se popoldan vračam, je bolje, vendar imam še vedno povsem zimsko opremo. Rokavice imam najdebelejše in nič ne kaže, da bi jih zamenjala s tanjšimi. Na poti domov srečam že precej rekreativnih kolesarjev, ki lovijo kratke in tople popoldneve. Zvončki na travnikih ob rekah so že pognali, vendar so njihovi peclji kratki. Suša je in mraz. Spomladi obiščem Pot miru na Brezjah, kjer občudujem zvončke s »kronicami«. Na poti ob Peračici jih je veliko. Ko so v polnem razcvetu, je vse belo, ta hip jih je še zelo malo.

Ta teden smo z dijaki obiskali ribiško družino. Reke so ta hip mrzle – tri do štiri stopinje namerijo, običajno naj bi jih imele osem. Ribiči so opravili smukanje rib. Izlovili so precej manj samic kot včasih. Ribič razlaga: »Nič več ni tako, kot je bilo včasih. Ta hip bi morala biti voda toplejša, pa je zelo mrzla. Poleti naj bi imela največ 18 °C, Sava jih ima čez 20, kar je lahko za ribe usodno. Tudi Bohinjsko jezero se segreva. Kljub čistilnim napravam so izpusti v naše vode veliki in niso tako brez onesnaženih snovi. Bregovi rek so pozidani, veliko je reguliranih strug, kjer je beton prevladujoči gradbeni material.«

Skrb za ribje mladice je prostovoljno delo, ki ga tamkajšnji upravnik opravlja že 33 let. Mladih, ki bi se vključili v tovrstne organizacije, je malo. Enak problem imajo lovci, jamarji, čebelarji, gorniki … Vsi želijo pomladiti svoje vrste, saj imajo precej visoko starost vitalnih članov. Tujcev, ki se navdušujejo nad našimi rekami, pa je vedno več. Prihajajo s celega sveta in vsi imajo enako sporočilo: vaša narava je fantastična. Tukaj je vse blizu, lahko dostopno z letalom, vlakom, avtom. Do rek se praktično lahko pripelješ. Če je na enem delu države, recimo ob Soči, slabo vreme, si v dobri uri vožnje lahko na Savi, Krki. Še malo dlje na Savinji – in odpre se povsem nov svet, edinstven in neponovljiv. Kolikor manj je naša dežela mondena in razvita, toliko bolj je ohranjena narava. Tujci, ki prihajajo na muharjenje, imajo debele denarnice. Ujeti ribo, jo občudovati in jo izpustiti je njihov užitek. Včasih ribo uloviš hitro, včasih je ne, v vsakem primeru ždiš v vodi ali ob njej. Pravijo, da čas tam hitro mine in človek se naužije zelenja, šumenja, razgledov, tišine. Da bi sotočje Save take užitke nudilo še dolgo časa.