Zapor za roparje iz Romunije

Kranjsko sodišče je na zapor obsodilo tri Romune, ki so novembra lani v bližini bencinskega servisa Voklo na gorenjski avtocesti poskušali oropati nemškega državljana.

Kranj – Z glasnim jokom in zavijanjem po volčje so 25-letni Dumitru Aleksandru, štiri leta starejši bratranec Constantin Caldararu in 44-letna Constantinova mati Claudia Miclescu ter njihovi sorodniki v petek na kranjskem sodišču pospremili dosojeno kazen. Za poskus ropa nemškega državljana Andreasa Grubišića 6. novembra lani na avtocesti Kranj-Ljubljana je sodni senat Dumitruju dosodil štiri leta in pol zapora, Caldararuju pol leta manj, Miclescujevi pa so sodniki z uporabo omilitvenih določil prisodili leto dni zapora. Plačati morajo tudi vse stroške sojenja. Sodba ni pravnomočna, obramba pa je že napovedala pritožbo.

Oškodovanec Andreas Grubišić v petek ni prišel na obravnavo, čeprav je kranjsko sodišče prejelo obvestilo, da je vabilo prevzel. Senat se je zato kljub nasprotovanju obrambe odločil, da bo zadostovala njegova izjava pred preiskovalno sodnico 6. novembra lani. Tedaj je povedal, da so mu Romuni v srebrnem Mercedesu začeli slediti kmalu zatem, ko je zapeljal iz predora Peračica. S svetlobnimi signali in kretnjami so mu kazali, da je nekaj narobe s prednjim kolesom, o čemer pa je takoj podvomil, saj bi se moralo obvestilo o morebitni napaki izpisati na informativnem zaslonu njegovega novega Mercedesa, zato je pospešil in odpeljal naprej. Romuni naj bi mu ves čas sledili, ga poskušali izriniti na rob vozišča, kar jim je približno petsto metrov pred bencinskim servisom Voklo, ko so agresivno zapeljali predenj, tudi uspelo. Ko je izstopal iz avtomobila, sta proti njemu planila moška, ki sta imela v rokah samosprožilni nož in pištolo. Kot nekdanji pripadnik specialne vojaške enote se jima je izmaknil in odpeljal na bencinski servis, kjer je prodajalca prosil za telefon, da pokliče policijo. Za obtožene je bila obremenilna tudi izjava drugega Hrvata, živečega v Nemčiji, Mije Lovričića, ki je preiskovalni sodnici opisal podoben dogodek, ko je po 11. uri 6. novembra zapeljal iz karavanškega predora.

V končnih besedah so zagovorniki Marko Pavletič, Marko Klofutar in Marija Mošnik podvomili o verodostojnosti izjave oškodovanega Grubišića, ki da je preiskovalni sodnici dogodek opisal precej drugače kot štiri ure prej policistom. Prav tako so opozorili, da so pri obtoženih policistih našli le kuhinjski nož, ne pa pištole in samosprožilnega noža, kot je govoril Grubišić. Opozorili so tudi na druge nelogičnosti v Grubišičevi izjavi. »Nemogoče je, da bi Romun nekomu z nemško registrsko oznako dejal: Daj pare!« je med drugim opozoril odvetnik Pavletič. Vsi trije odvetniki so tudi oporekali navedbam tožilstva, da so se Romuni predhodno dogovorili za rop, ampak so se skupaj vozili le zato, ker so sorodniki. Še enkrat so poudarili, da se obtoženi preživljajo s prodajo prstanov in niso imeli namena ropati.

»Obtoženi seveda ne bodo nikoli priznali, da so imeli namen nekoga oropati, a predstavljeni dokazi kažejo nasprotno,« je ocenil okrožni državni tožilec Janez Palovšnik in opozoril, da so vsi trije delovali sinhronizirano in je imel vsak svojo nalogo. Dumitru je vozil in pomagal Caldararuju pri izvedbi ropa, Miclescujeva pa je med poskusom ropa oprezala, da jih ne bi kdo zmotil. »Oškodovanec ni imel nobenega motiva, da bi obtožene krivo obremenil, prepoznal jih je tudi na sodni prepoznavi,« je na koncu zaključila sodnica Andreja Ravnikar, ki pa je v primerjavi s tožilčevim predlogom vendarle postavila nekoliko milejše kazni.