Španov vrh

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: Jesenice / sobota, 3. december 2016 / 11:10

Prihodnji četrtek bodo jeseniški občinski svetniki dokončno odločili o usodi najstarejše še delujoče žičnice pri nas, sedežnice Španov vrh v Planini pod Golico. Kot se zdi, dileme o tem, kako bodo glasovali, ni, četudi bo marsikdo med njimi s težkim srcem pritisnil gumb na glasovalni napravi … Kljub nostalgiji po priljubljenem smučišču, na katerem so se smučati naučile generacije Jeseničanov in okoličanov, bo najverjetneje prevladala ekonomska realnost. Smučišče, ki je v lasti Občine Jesenice, je v zadnjih trinajstih letih pridelalo za več kot 700 tisoč evrov izgube. Zaradi zelenih zim in odvisnosti od naravnega snega v zadnjih dveh sezonah enosedežnica ni obratovala niti en dan. Še največ, 85 obratovalnih dni, so našteli v zimski sezoni 2005/2006, ko so prodali rekordnih več kot 10 tisoč smučarskih vozovnic. Dolgoročne vremenske napovedi kažejo, da bo zim z veliko snega v prihodnje vse manj, vlaganja v smučišča, ki so na nadmorski višini med 1000 in 1500 metri, naj ne bi bila ekonomsko smotrna. Občina denarja za ureditev sistema dodatnega zasneževanja in posodobitev smučišča enostavno nima. Ko so smučišče hoteli prodati za samo en evro, kupca ni bilo ...

Pa vendar … Še pred nekaj leti so na Občini Jesenice imeli zelo smele načrte. V času gospodarskega razcveta so namreč razmišljali o tem, da bi s sedežnico povezali plato Karavanke z vrhom Rožce in tako uredili sodoben smučarski center, ki bi po zgledu avstrijskih smučišč privabljal smučarje od blizu in daleč. A prišla je kriza, zelene zime, smučišča so začela propadati, zaprli so Zatrnik, Krpin, Koblo … A da s trdno voljo in trudom lokalnih zanesenjakov tudi manjša smučišča lahko preživijo, dokazujejo v Mojstrani pa v Senožetih v Bohinju, v Kamni Gorici … Morda je eden od razlogov za zapiranje Španovega vrha tudi v tem, da domačini, Rovtarji, v razvoju smučišča in smučarskega turizma ne uvidijo podjetniške priložnosti? In ne le to, žičnice lahko živijo tudi poleti, saj marsikje v poletnih mesecih ustvarijo celo več prihodkov kot pozimi. Mar ne bi bilo posebno doživetje pomladi se peljati z enosedežnico nad cvetočimi narcisnimi poljanami? Ali pa se s Španovega vrha v dolino spustiti – po jeklenici? A kot opozarjajo realisti, bi za izvajanje poletnih aktivnosti potrebovali soglasja lastnikov zemljišč, ki pa poleti tam kosijo in trum turistov, ki bi hodili po njihovih travnikih, ne bi prav dolgo gledali …

Žal se zdi, da je usoda Španovega vrha zapečatena ...