Pionir izgublja stik s časom

Test: Renault Grand Espace dCi 175 BVA Initiale

Če bo Renaultov največji enoprostorski avtomobil zdržal še slaba tri leta, bo slavil nič manj kot tri desetletja od takrat, ko je na evropskih cestah oral ledino tako imenovanim limuzinskim kombijem. Renault Espace je že zdavnaj odslužil vse, kar mu je bilo naloženo, in še veliko več; dolga leta ni imel pravih tekmecev in je kraljeval na prestolu velikoprostorskih vozil za poslovno in družinsko uporabo. Zadnjič so ga prenovili že globoko v prejšnjem stoletju in leta se mu seveda poznajo, čas neizogibne upokojitve se bliža in pri Renaultu na vidiku še ni pravega naslednika.

Kljub temu je Espace ohranil mladosten videz zunanjosti, ki jo zaznamujejo zašiljen nos, velike steklene površine, široka bočna vrata in kompakten zadek. V podaljšani različici meri 4,86 metra, žal pa v notranjosti ponuja manj od mlajših tekmecev. To se vidi predvsem pri zasnovi sedežev, ki se pri novejših limuzinskih kombijih pogreznejo v dno, v Renaultovem predstavniku pa jih je treba v prid povečanja prtljažne zmogljivosti odstranjevati. Odlagalnih predalov in polic ne manjka, manjka pa kakšen dodaten vzdolžni centimeter za potnika, ki v šestsedežni izvedbi sedita v tretji vrsti. Za voznika se ni v zadnjih letih spremenilo nič, armaturna plošča je še vedno digitalizirana, večina podatkov se bere na sredini pod vetrobranskim steklom, posamezne oblikovne podrobnosti pa opozarjajo, da je ta avtomobil res že nekoliko iz mode.

Kombinacija 2,0-litrskega turbodizelskega štirivaljnika in šeststopenjskega samodejnega menjalnika na papirju obeta veliko, v praksi pa se izkaže, da se menjalniška avtomatika odziva nekoliko preveč grobo, pogonski stroj pa je nekoliko preglasen. Vozniki, vajeni dinamične vožnje, pri tem limuzinskem kombiju pogrešajo natančnejši volan, lažjo vodljivost in manj nagibanja skozi ovinke.

A kljub temu je z Espaceom mogoče potovati udobno in daleč, saj zato so ga pri Renaultu tudi naredili. In težko bo še enkrat ponoviti uspeh, zaradi katerega ta avtomobil lahko v svojo zgodovino vpišejo z zlatimi črkami.

Osnovni tehnični podatki

Gibna prostornina: 1995 ccm

Največja moč pri v/min: 127 kW/175 KM

Najvišja hitrost: 198 km/h

Poraba goriva po EU norm.: 9,3/6,1/7,2 l/100 km

Maloprodajna cena: 39.990 EUR

Zastopnik/uvoznik: Renault-Nissan Slovenija, Ljubljana

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sobota, 23. julij 2016 / 11:49

Zmešali različne taborniške okuse

Na Bohinjski Beli se v teh dneh v okviru GootJama družijo taborniki iz vseh desetih gorenjskih rodov. Skupnega taborjenja se udeležuje več kot šeststo otrok in mladih prostovoljcev, ki so se združili...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Čar renesančnih oblačil

Nekaj časa je že minilo, odkar je bila v škofjeloški Kašči razstava Oblačilna kultura 16. stoletja.

Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Zbrali so se na dobrodelnem teku

V športnem parku za Osnovno šolo Škofja Loka - Mesto so se prejšnji petek zbrali številni loški športni navdušenci, ki so se udeležili prvega dobrodelnega teka.

Škofja Loka / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Jubilej loških lokostrelcev

Loški lokostrelci so v zadnjih dvajsetih letih domov prinesli številne pokale in kolajne, ponosni pa so tudi, da so smetišče na Kamnitniku spremenili v enega najlepših strelišč v Sloveniji.

Škofja Loka / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Gora hotela obdržati letalo

Sanacijo kraja letalske nesreče na gori San Pietro na Korziki so pomagali izvajati tudi pripadniki GRS Škofja Loka. Njihov vodja Zvonko Korenjak pravi, da jih je spremljalo tako nemogoče vreme, kot bi...

Splošno / petek, 13. junij 2008 / 07:00

Gostili so angleške učence

Osnovna šola Škofja Loka Mesto je predstavila svojo mednarodno dejavnost. V tem šolskem letu sodeluje v štirih mednarodnih projektih, ki jih je s sodelavci predstavil ravnatelj Marko Primožič.