Pionir izgublja stik s časom

Test: Renault Grand Espace dCi 175 BVA Initiale

Če bo Renaultov največji enoprostorski avtomobil zdržal še slaba tri leta, bo slavil nič manj kot tri desetletja od takrat, ko je na evropskih cestah oral ledino tako imenovanim limuzinskim kombijem. Renault Espace je že zdavnaj odslužil vse, kar mu je bilo naloženo, in še veliko več; dolga leta ni imel pravih tekmecev in je kraljeval na prestolu velikoprostorskih vozil za poslovno in družinsko uporabo. Zadnjič so ga prenovili že globoko v prejšnjem stoletju in leta se mu seveda poznajo, čas neizogibne upokojitve se bliža in pri Renaultu na vidiku še ni pravega naslednika.

Kljub temu je Espace ohranil mladosten videz zunanjosti, ki jo zaznamujejo zašiljen nos, velike steklene površine, široka bočna vrata in kompakten zadek. V podaljšani različici meri 4,86 metra, žal pa v notranjosti ponuja manj od mlajših tekmecev. To se vidi predvsem pri zasnovi sedežev, ki se pri novejših limuzinskih kombijih pogreznejo v dno, v Renaultovem predstavniku pa jih je treba v prid povečanja prtljažne zmogljivosti odstranjevati. Odlagalnih predalov in polic ne manjka, manjka pa kakšen dodaten vzdolžni centimeter za potnika, ki v šestsedežni izvedbi sedita v tretji vrsti. Za voznika se ni v zadnjih letih spremenilo nič, armaturna plošča je še vedno digitalizirana, večina podatkov se bere na sredini pod vetrobranskim steklom, posamezne oblikovne podrobnosti pa opozarjajo, da je ta avtomobil res že nekoliko iz mode.

Kombinacija 2,0-litrskega turbodizelskega štirivaljnika in šeststopenjskega samodejnega menjalnika na papirju obeta veliko, v praksi pa se izkaže, da se menjalniška avtomatika odziva nekoliko preveč grobo, pogonski stroj pa je nekoliko preglasen. Vozniki, vajeni dinamične vožnje, pri tem limuzinskem kombiju pogrešajo natančnejši volan, lažjo vodljivost in manj nagibanja skozi ovinke.

A kljub temu je z Espaceom mogoče potovati udobno in daleč, saj zato so ga pri Renaultu tudi naredili. In težko bo še enkrat ponoviti uspeh, zaradi katerega ta avtomobil lahko v svojo zgodovino vpišejo z zlatimi črkami.

Osnovni tehnični podatki

Gibna prostornina: 1995 ccm

Največja moč pri v/min: 127 kW/175 KM

Najvišja hitrost: 198 km/h

Poraba goriva po EU norm.: 9,3/6,1/7,2 l/100 km

Maloprodajna cena: 39.990 EUR

Zastopnik/uvoznik: Renault-Nissan Slovenija, Ljubljana

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 10. januar 2014 / 13:36

Triglav se je maščeval za poraz v pokalu

Maribor – V sredo se je s tekmo prvega kroga med Branikom in Triglavom začelo državno prvenstvo za vaterpoliste. Po zmagi v boju za naslov pokalnega prvaka so bili favoriti Štajerci. A računi se ji...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 22:15

Nevihta od rojstva do katarze

V Galeriji Janeza Puharja v Stolpu Škrlovec so odprli 29. samostojno fotografsko razstavo Vasje Doberleta, ki nosi naslov Deževna simfonija in bo na ogled vse do 21. novembra. Mineva petdeset let,...

Zanimivosti / / 22:12

V spomin trem slikarjem

Na njihovi rojstni hiši na Poti v Skale so v petek odkrili spominsko ploščo, s katero so trajno zaznamovali spomin na tri slikarje iz rodbine Sedejev: Maksima, Janeza in Pavla.

Mularija / / 22:12

Ples in glasba povezala učence

Predzadnji konec tedna v oktobru so v gorenjski enoti Waldorfske šole Ljubljana v Naklem gostili osemnajst učencev in dva učitelja iz nemške waldorfske šole v Kleinmachnowu.

Zanimivosti / / 22:10

Željko je pretekel newyorški maraton

Jeseničan Željko Najdek je prvi Slovenec s statusom osebe s posebnimi potrebami, ki je pretekel sloviti maraton v New Yorku. Na enem najtežjih maratonov na svetu je tekel brez težav in dosegel celo sv...

Razvedrilo / / 18:07

Srečali so se lesarji

V Gostilni Starman v Škofji Loki so praznovali petdeseto obletnico zaključka šolanja sošolci lesnega oddelka, L. IV. A, takratne Srednje tehnične šole za kemijo, metalurgijo, rudarstvo, lesarstvo in p...