Pionir izgublja stik s časom

Test: Renault Grand Espace dCi 175 BVA Initiale

Če bo Renaultov največji enoprostorski avtomobil zdržal še slaba tri leta, bo slavil nič manj kot tri desetletja od takrat, ko je na evropskih cestah oral ledino tako imenovanim limuzinskim kombijem. Renault Espace je že zdavnaj odslužil vse, kar mu je bilo naloženo, in še veliko več; dolga leta ni imel pravih tekmecev in je kraljeval na prestolu velikoprostorskih vozil za poslovno in družinsko uporabo. Zadnjič so ga prenovili že globoko v prejšnjem stoletju in leta se mu seveda poznajo, čas neizogibne upokojitve se bliža in pri Renaultu na vidiku še ni pravega naslednika.

Kljub temu je Espace ohranil mladosten videz zunanjosti, ki jo zaznamujejo zašiljen nos, velike steklene površine, široka bočna vrata in kompakten zadek. V podaljšani različici meri 4,86 metra, žal pa v notranjosti ponuja manj od mlajših tekmecev. To se vidi predvsem pri zasnovi sedežev, ki se pri novejših limuzinskih kombijih pogreznejo v dno, v Renaultovem predstavniku pa jih je treba v prid povečanja prtljažne zmogljivosti odstranjevati. Odlagalnih predalov in polic ne manjka, manjka pa kakšen dodaten vzdolžni centimeter za potnika, ki v šestsedežni izvedbi sedita v tretji vrsti. Za voznika se ni v zadnjih letih spremenilo nič, armaturna plošča je še vedno digitalizirana, večina podatkov se bere na sredini pod vetrobranskim steklom, posamezne oblikovne podrobnosti pa opozarjajo, da je ta avtomobil res že nekoliko iz mode.

Kombinacija 2,0-litrskega turbodizelskega štirivaljnika in šeststopenjskega samodejnega menjalnika na papirju obeta veliko, v praksi pa se izkaže, da se menjalniška avtomatika odziva nekoliko preveč grobo, pogonski stroj pa je nekoliko preglasen. Vozniki, vajeni dinamične vožnje, pri tem limuzinskem kombiju pogrešajo natančnejši volan, lažjo vodljivost in manj nagibanja skozi ovinke.

A kljub temu je z Espaceom mogoče potovati udobno in daleč, saj zato so ga pri Renaultu tudi naredili. In težko bo še enkrat ponoviti uspeh, zaradi katerega ta avtomobil lahko v svojo zgodovino vpišejo z zlatimi črkami.

Osnovni tehnični podatki

Gibna prostornina: 1995 ccm

Največja moč pri v/min: 127 kW/175 KM

Najvišja hitrost: 198 km/h

Poraba goriva po EU norm.: 9,3/6,1/7,2 l/100 km

Maloprodajna cena: 39.990 EUR

Zastopnik/uvoznik: Renault-Nissan Slovenija, Ljubljana

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 26. maj 2017 / 11:29

Praktični prikaz delovanja česala

Verje – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana in Štefan Čebašek z ekološke kmetije Pr' Černet bosta danes, v petek, z začetkom ob pol desetih dopoldne na njivi v...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...