Spominska soba zrasla v hišo

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / torek, 3. april 2018 / 09:57

V Kamniku so ob občinskem prazniku odprli preostanek prenovljenega pritličja v Maistrovi rojstni hiši. Spominska soba Rudolfa Maistra se odslej imenuje Rojstna hiša Rudolfa Maistra.

Kamnik – Občina Kamnik se je prve obnove Maistrove rojstne hiše lotila že med letoma 2000 in 2004, ko so obnovili fasado, a so notranjščino stavbe takrat pustili nedotaknjeno. Hiša je namreč nekaj let kasneje z denacionalizacijo prešla v last Župnije Kamnik in občina je kasneje zaradi izjemnega pomena hiše odkupila polovico pritličja in tam uredila muzejsko-informacijsko sobo in stalno postavitev. A prostora je začelo primanjkovati, dobri odnosi med občino in župnijo pa so lani pripeljali do odkupa še severnega dela pritličja, ki je tako v celoti prešlo v občinsko last (zgornji del stavbe ostaja župnijski). Občina se je skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Kranj lotila obnove in ureditve dodatnih muzejskih prostorov, ki jih upravlja Medobčinski muzej Kamnik.

»Leta 2012, ko smo odprli spominsko sobo, smo se zavedali, da nas čaka še veliko dela. A čas je terjal svoje, preteklo je kar nekaj let, treba je bilo urediti lastništvo in danes tako odpiramo pritličje v celoti in odslej o tej muzejski enoti govorimo kot o Rojstni hiši Rudolfa Maistra, in ne le več kot o spominski sobi. Ta pridobitev je pomembna predvsem za mlade generacije, da se bodo zavedali, kakšna je naša zgodovina in katere so bile Maistrove vrednote,« je povedal župan Marjan Šarec, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar pa je dodala: »Današnje odprtje je eden od dokazov, da se Kamnik ne imenuje zaman Maistrovo mesto. Nova pridobitev je pravi način, da bo muzej še naprej dostojno predstavljal Maistrovo ime in njegovo vlogo tako slovenski kot evropski javnosti. Ti dodatni prostori so bili že kar nuja. Leta 2013, ko smo odprli prvi del, smo uredili muzejsko-informacijsko sobo in stalno postavitev, manjkali pa so prostori za občasne razstave – in to smo danes dočakali. Obnovili smo vežo, sobo za občasne razstave in manjšo pedagoško sobo, saj so naši zvesti obiskovalci tudi otroci.«

Maistrova hiša je nekaj posebnega

Nad obnovo je vseskozi bdela odgovorna konservatorka mag. Maja Avguštin iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj.

»Ta hiša je izjemnega zgodovinskega pomena, poleg tega pa tudi izjemnega arhitekturnega pomena za mestno jedro Kamnika. Malo je nenavadna zato, ker je delovala kot meščanska kmetija s svojim lastnim gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom in je tudi ločena od stavbnega niza na Šutni; nobena druga hiša se je ne dotika. To je ena posebnost, seveda pa to niso bili kmetje v klasičnem pomenu besede, ampak precej premožni meščani, ki so celo hišo poslikali s šablonsko poslikavo, s tem da nas najlepše presenečenje čaka v prvem nadstropju – tam so poslikave fantastične, a jih moramo še odkriti.

Izjemnega pomena je glavna veža, ki je bila poslikana v celoti. To niso freske, ampak poslikava, ki imitira gradnjo iz opek in je bila značilna za sredino 19. stoletja in tudi zelo priljubljena v Kamniku. Poslikava je bila skrita pod devetimi plastmi beleža, a dobro ohranjena,« je le nekaj zanimivosti, ki nam jih je o obnovi Maistrove hiše povedala mag. Maja Avguštin.

Prva vojna iz zasebnih zbirk na Kamniškem

Z novimi prostori so odprli tudi začasno razstavo z na­slovom Oj, ta soldaški boben (Prva vojna iz zasebnih zbirk na Kamniškem), s katero želijo počastiti spomin na stoto obletnico konca prve svetovne vojne. Razstavo je pripravila Alenka Juvan iz Medobčinskega muzeja Kamnik, gradivo zanjo pa so prispevali Kamničani, ki imajo bogato zapuščino iz tega obdobja ali pa so zbiratelji: France Stele, Matjaž Šporar, Egidij Merčun, Zvonka Senica, Miroslav Potočnik in Jernej Brajer. Razstava bo na ogled do marca prihodnje leto.