Ribe!

Besedilo: Katarina Podnar
torek, 30. januar 2007 / 05:00

Naše zdravje je preveč dragoceno, da bi ob spoznanjih prehranskih strokovnjakov preprosto zmignili z rameni in še naprej jedli tako, kot smo se od otroštva naprej navajali - škodljivost gor ali dol.

Živilo, ki mu je ljudsko izročilo stoletja pripisovalo tisto, kar je znanost spoznala šele pred kratkim, so ribe. Narodi, ki jih na veliko uživajo, slovijo po dolgi življenjski dobi. Islandci na primer veljajo skoraj za medicinski čudež. Imajo dokazano manj težav s kopico sodobnih bolezni in dejavniki tveganja, ki jih povzročajo, njihovi novorojenčki pa veljajo za najbolj zdrave na svetu. Raziskava, ki je leta 1982 prinesla skandinavskim znanstvenikom Nobelovo nagrado, je ugotovila, da se lahko za svoje zdravje zahvalijo prehrani, bogati z omega 3 maščobnimi kislinami.

Glavni vir so ribe hladnih morij

Omega 3 maščobne kisline so v največji meri prisotne v ribah. Največjo korist imamo od mastnih rib, ki živijo v hladnih morjih, saj vsebujejo najvišje koncentracije zdravilnih olj, zaradi katerih celice normalno delujejo. Najboljše je meso sardel, tun, skuš, polenovk, lososov, mečaric, inčunov, jegulj in malih morskih psov. Eskimi, ki slovijo kot narod, ki bolezni srca skoraj ne pozna, pojedo pol kilograma morske hrane na dan. Strokovnjaki svetujejo, da bi morali ribe uvrstiti na svoj jedilnik vsaj dvakrat do trikrat na teden, da bi s tem nadomestili in izničili vpliv nasičenih maščob in vzdrževali dobro zdravje.

Maščobne kisline so nujno potrebne

Za dobro delovanje telesa na celičnem nivoju potrebujemo pravilno ravnovesje omega 6 in omega 3, ki obe sodita v skupino esencialnih maščobnih kislin. Ravnovesje vzdržuje pomembne življenjske funkcije: presnovo, optimalno izrabo kisika in proizvodnjo energije. Esencialne kisline so

gradbeni element celičnih membran, omogočajo notranjo in zunanjo celično komunikacijo, uravnavajo proizvodnjo inzulina, sodelujejo pri tvorbi hormonov, so surovina pri tvorbi snovi, ki vplivajo na krvni tlak, vnetja, prožnost gladkih mišic in drugo. Ob primernem fiziološkem ravnovesju obeh skupin vsi ti procesi normalno delujejo, če se to poruši v korist omega 6 maščobnih kislin, nastajajo bolezni srca in ožilja, rak, revmatizem, sodobne degenerativne bolezni in druge, manj usodne težave z zdravjem.

Previdno s predelanimi živili

Maščobnih kislin telo ne proizvaja samo, zato jih vanj vnašamo s hrano. Slednja mora biti pravilno pripravljena, saj se omega 3 maščobne kisline s predelavo izgubljajo. Predelana živila vsebujejo več omega 6 maščobnih kislin. Znanstveniki opozarjajo, da se je v zadnjih desetletjih poraba maščobnih živil, ki vsebujejo omega 6 maščobne kisline, povečala kar za deset do dvajsetkrat. Največ omega 6 najdemo v koruznem olju, margarini in mesu umetno krmljenih živali, ki v sodobni prehrani zaseda pomembno mesto. Preprosto, pojemo preveč rdečega mesa, ocvrtih, praženih in predelanih živil, za kuhanje uporabljamo preveč sončničnega olja. Podatki govorijo, da se je z »amerikanizacijo« prehrane povečala tudi obolevnost in smrtnost pri narodih, ki so desetletja sloveli kot zdravi. Prebivalci otoka Okinava na Japonskem so veljali za narod z dolgo življenjsko dobo. Pred prihodom Američanov so se prehranjevali pretežno z ribami, ki jih je potem zamenjalo meso krmljenih živali. To je spremenilo razmerje v prid maščobnim kislinam omega 6 in resno poslabšalo njihovo zdravje.

Pozitivni učinki omega 3

Omega 3 so nujno potrebne za normalen razvoj organizma in so življenjskega pomena, zato se tudi imenujejo esencialne – za življenje nujno potrebne. Tako kot pri ribah tudi pri človeku poskrbijo, da ostanejo tkiva čvrsta in prožna, sklepi gibljivi, koža in krvne žile pa elastične, vse to pa je pogoj za vitalnost in mladost. Vplivajo na pravilen razvoj možganov, oči in avtoimunskega sistema, preprečujejo bolezni sklepov, izboljšujejo delovanje možganov, povišujejo vrednosti dobrega in znižujejo vrednosti slabega holesterola ter nižajo vrednosti trigliceridov. Zmanjšujejo možnost nastajanja rakavih celic, krvnih strdkov, tveganje za srčni infarkt, pomagajo pri sladkorni bolezni, luskavici in upočasnjujejo staranje. Nekatere študije so dokazale celo, da preprečujejo depresivno razpoloženje.

Dobro je vedeti ...

Zanimivosti o ribah

Najmanjša vrsta rib meri le 27 milimetrov, največja, vrsta morskega psa, pa zraste do 21 metrov in tehta do 25 ton. Ribe živijo vse od globin oceanov, kamor nikoli ne pride sončna svetloba, do toplih vrelcev, v katerih temperatura vode dosega do 45 stopinj Celzija. V Evropi živi 400 sladkovodnih vrst rib. Najvišje jezero, kjer jih še najdemo, leži na višini več kot štiri tisoč metrov. Vseh vrst rib je okrog dvajset tisoč, od tega jih je pet tisoč vrst sladkovodnih. Največja sladkovodna riba je evropski som, ki zraste do pet metrov in doseže težo 300 kilogramov.

Ribe in srce

Nenadni srčni zastoj je zelo nevarno bolezensko stanje, ki se v večini primerov konča s smrtjo in ki pri večini nima nobenih opozorilnih znakov. Študija, ki jo je vodil dr. Thomas E. Kottke iz univerze Minnesote in v katero so zajeli podatke za sto tisoč Američanov, je prinesla presenetljive ugotovitve: ribje olje zmanjšuje tveganje za smrtno nevarne srčne aritmije. S preventivnim uživanjem ribjega olja bi tako lahko vsako leto preprečili 60 smrti, kar je več kot šest odstotno zmanjšanje smrtnosti in več, kot jih preprečijo defibratorji, ki jih vgradijo bolnikom.

Omega 3 in nosečnost

Potreba po nenasičenih maščobnih kislinah, ki so v ribah, je posebej izražena pri prezgodaj rojenih otrocih. Domnevajo, da ti otroci niso sposobni sintetizirati maščobnih kislin alfalinolenske kisline v količinah, ki bi pokrile potrebe razvijajočih se možganov in mrežnice. Pri nedonošenčkih, ki so jih hranili z mlekom, ki so mu dodajali nenasičene maščobne kisline, se je mrežnica bolje odzivala na svetlobo. Zato v ZDA nosečnicam svetujejo, naj v zadnjih treh mesecih nosečnosti in med dojenjem zaužijejo približno 300 miligramov omega 3 maščobnih kislin na dan.