Pomagam drugemu, da bo tudi meni dobro

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / sreda, 13. april 2022 / 16:07

V soboto se je začela letošnja vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe, v okviru katere bo po vsej Sloveniji organiziranih skoraj dvesto prostovoljskih aktivnosti, rdeča nit dogajanja pa bo tokrat tekla pod naslovom Soustvarjajmo skupnost.

Kot pravijo organizatorji, Slovenska filantropija, je gibanje pred trinajstimi leti nastalo z namenom spodbujanja državljanov k aktivnemu odzivu na potrebe skupnosti in ustvarjanju priložnosti, da se čisto vsak lahko preizkusi v vlogi prostovoljke ali prostovoljca. V preteklih dvanajstih letih je tako s številnimi akcijami, izvedenimi v okviru Dneva za spremembe, že več kot 130 tisoč posameznikov spreminjalo zanemarjena igrišča v barvita mesta druženja in osamljene vsakdane v pomladni živžav. Stari robi so namenjali novo rabo, z izmenjavo oblačil in predmetov pomagali šolskim skladom, premagovali osamljenost, širili spoštovanje in spodbujali sodelovanje ter prispevali k trajnostnim razvojnim ciljem in odpravi različnih oblik diskriminacije, so zadovoljni v Slovenski filantropiji.

Težko je reči, kaj je tisto, kar v današnjem svetu, tako zelo orientiranem v materialno in usmerjeno v posameznika, nekoga spodbudi k prostovoljstvu. Občutek, da bi se lahko sami znašli v enaki situaciji kot tisti, ki jim pomagamo, kot v primeru nesrečnih Ukrajincev, ki bežijo z vojnih območij? Tradicija, kakršna je žlahtna dediščina slovenskega krvodajalstva? Dobre izkušnje z gasilci, ki jih, predvsem na podeželju, tudi prve pokličemo, ko potrebujemo pomoč? Občutek, da je nekaj vendarle mogoče spremeniti na bolje, ko v spomladanskih čistilnih akcijah za nemarneži pobiramo smeti in je razlika med prej in potem res očitna?

Časi prostovoljstvu niso naklonjeni, to je že treba priznati. Kdo ima po dolgih urah, preživetih v naporni službi, še energijo za obisk ostarelega daljnega sorodnika ali za učno pomoč težavnim mladostnikom? Še najlažje se je pravzaprav priključiti prostovoljskim akcijam, ki so tudi družabnega značaja, kot so na primer v teh dneh aktualne akcije sajenja mladih dreves. Na svežem zraku, v dobri družbi in z občutkom, da smo vendarle nekaj storili za skupnost, se lahko vsaj malo pomirjeni vrnemo v svoj zaprti svet vsakodnevne borbe za preživetje.

Že pred skoraj dvajsetimi leti je antropolog Dan Podjed v različnih organizacijah raziskoval, kaj je tisto, kar ljudi spodbuja k prostovoljstvu, in če se prav spomnim, je ugotovil, da so med pomembnimi razlogi za prostovoljstvo in dobrodelnost tudi pozitivni občutki, ki jih imamo, ko delamo nekaj dobrega za druge.

Morda so prav ti občutki tisto, na kar se gre zanašati, ko skušamo ljudi zbezati iz ozkega kroga osebnega in zasebnega ter jih navdušiti za delo v korist skupnosti. Egoistični, kot smo, bomo pač aktivni tako, da se bomo počutili dobro. K sreči se bodo ob tem dobro počutili tudi drugi.