Zamenjali so tudi dotrajani leseni podest pod stopniščem iz mestnega jedra. / Foto: Tina Dokl

Kanjon Kokre ponovno odprt

Sprehajalna pot v kanjonu reke Kokre v Kranju, ki je bila zaradi v neurju podrtega drevja in poškodovanih varovalnih ograj na določenih mestih neprehodna in nevarna, je ponovno odprta za obiskovalce.

Kranj – V začetku julija je Mestna občina Kranj zaradi padlega drevja zaprla krožno pot v kanjonu reke Kokre, ki je zavarovan kot naravni spomenik državnega pomena. Izvedba sanacije je bila zato prilagojena režimu varovanja tega geomorfološko in ekološko edinstvenega območja. Kot so pojasnili na kranjski občini, sta bila zaradi specifičnih spravilnih razmer in kasneje na novo padlega in z višjih predelov Kokre naplavljenega drevja čiščenje in spravilo lesa izjemno zahtevna. »Delo so oteževali tudi številni sprehajalci, ki kljub oznakam in zapori niso spoštovali prepovedi gibanja na tem območju, s tem pa so ogrožali svojo varnost in varnost gozdarskih delavcev,« so pojasnili.

Z območja kanjona so izvajalci gozdarskih del po navedbah kranjske občine odstranili več kot petdeset dreves, predvsem listavcev. Poleg padlega drevja so požagali tudi nekatera bolna in zaradi ujme oslabljena drevesa na pobočju nad stopniščem, ki v kanjon vodi iz mestnega jedra. »Hlodom, ki zaradi poškodb v ujmi niso bili primerni za nadaljnjo predelavo, so spremenili namembnost in jih obžagali tako, da bodo na njih lahko posedali sprehajalci,« so dodali. Pri mostu na Huje in ob vhodu v kanjon iz starega mestnega jedra sta na novo urejena sonaravna kotička za počitek. Izvajalci so zamenjali tudi dotrajani leseni podest pod stopniščem iz mestnega jedra. Na mestih, kjer je bila varovalna ograja poškodovana, pa so lesene dele nadomestili z novimi.

Po besedah kranjskega župana Matjaža Rakovca je kanjon Kokre po ujmi in opravljeni sanaciji videti nekoliko drugačen. »Verjamem, da bodo obiskovalci kanjona to razumeli. Varnost sprehajalcev je na prvem mestu,« je poudaril. Dodal je, da so strokovne službe ob ogledu kanjona opazile še nekaj večjih jesenov, ki so bolni. »Odmirajo zaradi jesenove bolezni, ki je razširjena na širšem območju Gorenjske. Stanje dreves v kanjonu Kokre bomo skrbno spremljali in pravočasno ukrepali, da bo zeleni kotiček narave v mestu še naprej varen in prijeten prostor za vsakodnevni oddih,« je še povedal župan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / petek, 3. april 2015 / 11:16

Šola dosegla dogovor s Kam-Busom in Alpetourjem

Kamnik – Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik je te dni dosegla dogovor s Kam-Busom in Alpetourjem glede poenotenja mesečne vozovnice za njihove dijake. Kot so nam sporočili, bodo dijak...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Anketa: Kavcija za plastenke

Tudi v Sloveniji zadnje čase razmišljamo o tem, da bi v trgovinah za vrnjene plastenke in pločevinke obračunali kavcijo. Hrvatje imajo to urejeno že vrsto let. Bi pri nas to sploh uspelo?

Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Tračani so imeli beli dan

Stari vrh - V Krajevni skupnosti Trata je druženje na snegu postalo že tradicionalno, tudi letos pa se je prek devetdeset pogumnih fantov in deklet odločilo, da se spusti med vel...

Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Živeti s plesom

Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let.

Nasveti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Zgladimo gubice

Gubice in gube so večna nadloga, ki ženskam krade spanec, dobro voljo, energijo, optimizem, nenazadnje pa tudi velike količine denarja. Čeravno jih moški navadno še opazijo ne ali pa se jim zdijo simp...

Gospodarstvo / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Kmetija brez rož ni prava

Ivanka Smrkolj na kmetiji živi in dela že vse življenje, kar trideset let pa je vodila tudi Društvo podeželskih žena Lukovica. Lani je bila nominirana za kmetico leta.