Pogled na greben, ki nas bo vodil do Cmira, čigar vrh je skrajno desno / Foto: Jelena Justin

Očakov sosed

Cmir (2393 m n. m.) – Gora, po katere zahodni steni poteka znana Tominškova pot. Manj obiskan vrh nad dolino Vrata, ki na drugi strani meji na manj znano in brezpotno dolino Za Cmirom.

V današnji številki Gorenjskega glasa vas bom popeljala na goro, ki je precej neobiskana, ponudi izjemen razgled in nanjo vodi markirana pot. Zakaj je neobiskana? Morda zato, ker je v neposredni bližini očaka, kamor se valijo trume turistov. Dobesedno. Mi bomo obiskali Cmir, po čigar zahodni steni poteka znana Tominškova pot.

Izhodišče vzpona je dolina Vrata. Kako boste prišli tja, izbiro prepuščam vam. Lahko plačate parkirnino (25 EUR na dan) ali pa parkirate v Mojstrani ter uporabite linijski avtobus. Naši sosedje bi rekli: »Wie Sie wollen.« (slovensko kakor želite) S parkirišča se odpravimo v smeri Aljaževega doma, gremo mimo njega, in ko dosežemo klin, spomenik padlim partizanom gornikom, se levo odcepi Tominškova pot. Sledi pas zagruščenega terena in rušja, ki nas pripelje v gozd. Pot skozi gozd je izrazito strma. Po približno uri in pol se začne zavarovani del poti, pot tudi doseže konec gozda. Plezalni del poti je odlično varovan, je pa zračen in pogled v globino vsekakor ni za vrtoglave. Pot je speljana po zahodni steni Cmira in Begunjskega vrha. Za neizkušene svetujem uporabo samovarovalnega kompleta, čelada je obvezna, saj je svet krušljiv. Deli poti so zavarovani le s klini in skobami. Po približno treh urah izstopimo iz Tominškove poti. Priključimo se običajni poti čez Prag, malce višje dosežemo tudi Begunjski studenček, kjer je običajno vedno voda. Sledimo markirani poti in hitro dosežemo naslednje razpotje, kjer nadaljujemo naravnost oz. levo, proti Staničevemu domu. Svet, kjer se gibljemo, je kamnit, planotast, izrazito kraški. Ko dosežemo Staničev dom, nadaljujemo v smeri Begunjskega vrha, Visoke Vrbanove špice in Cmira. Na Begunjskem prevalu se desno odcepi pot proti Visoki Vrbanovi špici, le malce naprej pa levo zavije pot na Begunjski vrh. Mi nadaljujemo naravnost oz. desno. Prečimo pobočje Begunjskega vrha. Bodimo pozorni, saj je pot ozka, izpostavljena in nevarna za zdrs. Dosežemo nekakšno sedelce, kjer se naša pot obrne v desno. Cmir vidimo pred seboj. Zavarovana pot nas pelje čez gladko skalno ploščo, prečimo jo. Hodimo po klinih, v rokah imamo jeklenico. Strmo se vzpnemo, nato pa sledi del, kjer se spustimo direktno navzdol. Izrazita skalna stopnja je zavarovana na levi strani s klini, na desni pa z jeklenico. Po tem delu se začne pot zmerno vzpenjati proti Rjavčevim glavam, nato sledi krajši spust po travnato skalnatem pobočju. Zmeren vzpon nas vodi na ozek in izpostavljen greben, ki se spusti v škrbino pod glavnim vrhom Cmira. Pot zavije rahlo v levo in se strmo povzpne do našega cilja, s katerega se odpre edinstven pogled. Če gledamo na sever, se pokaže Kepa, na naši desni strani je mogočna Rjavina, pred njimi Vrbanovi špici, pogled na jug se ustavi na Begunjskem vrhu in Triglavu. S Steno, Triglavsko severno steno, se gledamo iz oči v oči, na drugi strani doline Vrata pa so kot v »pušeljcu« Pihavec, Bovški Gamsovec, Stenar, Križ, Dolkova špica in Škrlatica, Rokavi, Oltarji, Dovški križ, Škrnatarica, Kukova špica itd. Vau! In po vsej verjetnosti nikjer ne bo nobenega človeka. V dolino lahko sestopimo po poti vzpona, lahko tudi čez Prag, če pa je v nas kanček raziskovalne žilice, pa predlagam sestop po neoznačeni poti po dolini Za Cmirom. Po markirani poti se vrnemo do Begunjskega vrha, ves čas smo pozorni na stezico, ki se začne spuščati v dolino Za Cmirom. Sestop najprej strmeje zavijuga po pobočju, nato pa sledi del prečenja po levi strani doline, da se izognemo izrazitemu skalnemu skoku. Do melišča nas čaka malce strmejša pot, potem pa avantura sestopa po melišču, ki ga je za 500 višinskih metrov. Na dnu bodimo pozorni na možica, da ujamemo staro lovsko pot, ki nas pripelje nazaj v dolino Vrata, v Torkov rovt. Do parkirišča se vrnemo po cesti.

Nadmorska višina: 2393 m
Višinska razlika: 1700 m
Trajanje: 10–11 ur
Zahtevnost: 5 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 4. marec 2012 / 07:00

Izjemna balerina zadnjič na odru

Nena Vrhovec Stevens iz Pirnič je ob zaključku profesionalne umetniške baletne kariere prejela posebno strokovno nagrado. Po osemindvajsetih letih plesa se je poslovila z odrskih desk, še naprej pa os...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 11. oktober 2023 / 18:57

Dobrodelna Woltova turneja

Na Gorenjskem se je mudila Jelena Bolšedonova, prva gluha dostavljavka pri Woltu Slovenija, ki se je ob četrti obletnici podjetja odločila za dobrodelno dostavljanje po vseh mestih, kjer je Wolt na vo...

Razvedrilo / sreda, 11. oktober 2023 / 18:56

Zaplesali so preddvorski folklorniki

Nedavno sta usodni da dahnila Mojca Markič z Jezerskega in Matija Krč, ki prihaja iz občine Preddvor. Zakoncema Krč so na Jezerskem pred farno cerkvijo sv. Ožbolta zaplesali tudi preddvorski folklo...

Medvode / sreda, 11. oktober 2023 / 15:23

Škode za osemindvajset milijonov evrov

V občini Medvode so poplave največ škode na javni infrastrukturi povzročile na cestah, mostovih in brveh ter javnih objektih v središču Medvod.

Kronika / sreda, 11. oktober 2023 / 14:44

Prežali na vinjene

Kranj – Gorenjski policisti so v petek med 17. in 24. uro poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Kontrolirali so 174 voznikov in odredili 172 preizkusov alkoholiziranosti. Sedem jih je v...

Gospodarstvo / sreda, 11. oktober 2023 / 14:41

Ograja okrog izpustov in obor za prašiče

Kranj – V Sloveniji afriške prašičje kuge doslej še niso ugotovili, vendar predstavlja njeno širjenje iz vzhodne Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za domače in divje prašiče v Sloveniji....