Pogled na greben, ki nas bo vodil do Cmira, čigar vrh je skrajno desno / Foto: Jelena Justin

Očakov sosed

Cmir (2393 m n. m.) – Gora, po katere zahodni steni poteka znana Tominškova pot. Manj obiskan vrh nad dolino Vrata, ki na drugi strani meji na manj znano in brezpotno dolino Za Cmirom.

V današnji številki Gorenjskega glasa vas bom popeljala na goro, ki je precej neobiskana, ponudi izjemen razgled in nanjo vodi markirana pot. Zakaj je neobiskana? Morda zato, ker je v neposredni bližini očaka, kamor se valijo trume turistov. Dobesedno. Mi bomo obiskali Cmir, po čigar zahodni steni poteka znana Tominškova pot.

Izhodišče vzpona je dolina Vrata. Kako boste prišli tja, izbiro prepuščam vam. Lahko plačate parkirnino (25 EUR na dan) ali pa parkirate v Mojstrani ter uporabite linijski avtobus. Naši sosedje bi rekli: »Wie Sie wollen.« (slovensko kakor želite) S parkirišča se odpravimo v smeri Aljaževega doma, gremo mimo njega, in ko dosežemo klin, spomenik padlim partizanom gornikom, se levo odcepi Tominškova pot. Sledi pas zagruščenega terena in rušja, ki nas pripelje v gozd. Pot skozi gozd je izrazito strma. Po približno uri in pol se začne zavarovani del poti, pot tudi doseže konec gozda. Plezalni del poti je odlično varovan, je pa zračen in pogled v globino vsekakor ni za vrtoglave. Pot je speljana po zahodni steni Cmira in Begunjskega vrha. Za neizkušene svetujem uporabo samovarovalnega kompleta, čelada je obvezna, saj je svet krušljiv. Deli poti so zavarovani le s klini in skobami. Po približno treh urah izstopimo iz Tominškove poti. Priključimo se običajni poti čez Prag, malce višje dosežemo tudi Begunjski studenček, kjer je običajno vedno voda. Sledimo markirani poti in hitro dosežemo naslednje razpotje, kjer nadaljujemo naravnost oz. levo, proti Staničevemu domu. Svet, kjer se gibljemo, je kamnit, planotast, izrazito kraški. Ko dosežemo Staničev dom, nadaljujemo v smeri Begunjskega vrha, Visoke Vrbanove špice in Cmira. Na Begunjskem prevalu se desno odcepi pot proti Visoki Vrbanovi špici, le malce naprej pa levo zavije pot na Begunjski vrh. Mi nadaljujemo naravnost oz. desno. Prečimo pobočje Begunjskega vrha. Bodimo pozorni, saj je pot ozka, izpostavljena in nevarna za zdrs. Dosežemo nekakšno sedelce, kjer se naša pot obrne v desno. Cmir vidimo pred seboj. Zavarovana pot nas pelje čez gladko skalno ploščo, prečimo jo. Hodimo po klinih, v rokah imamo jeklenico. Strmo se vzpnemo, nato pa sledi del, kjer se spustimo direktno navzdol. Izrazita skalna stopnja je zavarovana na levi strani s klini, na desni pa z jeklenico. Po tem delu se začne pot zmerno vzpenjati proti Rjavčevim glavam, nato sledi krajši spust po travnato skalnatem pobočju. Zmeren vzpon nas vodi na ozek in izpostavljen greben, ki se spusti v škrbino pod glavnim vrhom Cmira. Pot zavije rahlo v levo in se strmo povzpne do našega cilja, s katerega se odpre edinstven pogled. Če gledamo na sever, se pokaže Kepa, na naši desni strani je mogočna Rjavina, pred njimi Vrbanovi špici, pogled na jug se ustavi na Begunjskem vrhu in Triglavu. S Steno, Triglavsko severno steno, se gledamo iz oči v oči, na drugi strani doline Vrata pa so kot v »pušeljcu« Pihavec, Bovški Gamsovec, Stenar, Križ, Dolkova špica in Škrlatica, Rokavi, Oltarji, Dovški križ, Škrnatarica, Kukova špica itd. Vau! In po vsej verjetnosti nikjer ne bo nobenega človeka. V dolino lahko sestopimo po poti vzpona, lahko tudi čez Prag, če pa je v nas kanček raziskovalne žilice, pa predlagam sestop po neoznačeni poti po dolini Za Cmirom. Po markirani poti se vrnemo do Begunjskega vrha, ves čas smo pozorni na stezico, ki se začne spuščati v dolino Za Cmirom. Sestop najprej strmeje zavijuga po pobočju, nato pa sledi del prečenja po levi strani doline, da se izognemo izrazitemu skalnemu skoku. Do melišča nas čaka malce strmejša pot, potem pa avantura sestopa po melišču, ki ga je za 500 višinskih metrov. Na dnu bodimo pozorni na možica, da ujamemo staro lovsko pot, ki nas pripelje nazaj v dolino Vrata, v Torkov rovt. Do parkirišča se vrnemo po cesti.

Nadmorska višina: 2393 m
Višinska razlika: 1700 m
Trajanje: 10–11 ur
Zahtevnost: 5 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / nedelja, 21. december 2014 / 07:00

Gorenjska 2014 (9): Gorenjska statistika

Gorenjska 2014 (9): Gorenjska statistika, 19. december 2014

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 8. oktober 2014 / 12:54

Vseh niso mogli sprejeti

Sejem v Komendi prerašča sedanje prostorske možnosti. Tudi na jesenskem sejmu niso mogli sprejeti vseh razstavljavcev.

Bled / sreda, 8. oktober 2014 / 12:36

Jeklene lepotce postavili na ogled

Na Bledu so ob koncu septembra izbrali najlepšega starodobnika, ki bo Slovenijo zastopal na mednarodnem tekmovanju Concours d'Elegance.

Kronika / sreda, 8. oktober 2014 / 12:30

Z bojišča v Siriji se ni vrnil

Jure Korelec iz Zgornje Senice pri Medvodah naj bi bil prvi Slovenec, ki je bil ubit na bojišču v Siriji. Policija o njegovi smrti uradno ni seznanjena, s takšnim podatkom pa vseeno razpolaga.

Nasveti / sreda, 8. oktober 2014 / 12:26

Tanja odgovarja

Spoštovana gospa Tanja, že kar nekajkrat ste mi pravilno odgovorili za vse domače, sedaj vas prosim za sebe. Zelo sem zbolela. Samo zanima me, če bom to bolezen z dobro voljo pozdravila. V...

Zanimivosti / sreda, 8. oktober 2014 / 12:26

Hamburški moški (2. del)

Nočna slika mesta Hamburg je posebna. Izložbena okna simpatičnih ulic in uličic oživijo. Na plano pridejo umetniki. Pozna se, da je Hamburg pristaniško mesto. Vplivi različnih kultur tako...