Obravnavo prostorskega načrta za severno obvoznico je spremljalo kakih trideset članov civilne iniciative, ki nasprotujejo tej cesti.

Potrdili načrt za severno obvoznico

S sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta za severno obvoznico se končuje dolgotrajni postopek umeščanja te ceste v prostor. Na seji občinskega sveta navzoči tudi predstavniki civilne iniciative, ki nasprotuje tej obvozni cesti.

Škofja Loka – Za drugo obravnavo na občinskem svetu v Škofji Loki je prišel na vrsto odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za severno škofjeloško obvoznico. Obvozno cesto, ki bo Škofjo Loko obšla po severni strani, se začela pri novih trgovskih centrih na Grencu in se na cesto za Selško dolino priključila v Podlubniku, snujejo že približno poldrugo desetletje. Kot je pojasnil župan Miha Ješe, so se leta 2011 dogovorili, da bodo pred formalnimi postopki izpeljali tudi neformalne seznanitve javnosti s projektom, kar je sedaj sicer v državi že uzakonjeno. S tem je odgovoril tudi na očitke civilne iniciative, ki je z enim od napisov na seji občinskega sveta opozarjala na slabo komunikacijo občine z javnostjo. Poskrbljeno bo tudi za poplavno zaščito, ne le tega območja, vse Stare Loke, brez tega cesta ne bo mogla dobiti uporabnega dovoljenja, je bil odgovor na še en očitek prebivalcev severnih naselij na obrobju Škofje Loke, ki se bojijo, da jih bo ob nalivih ogrožala voda. Da ima javnost možnost vključevanja v postopke in da so se večkrat sestajali z zainteresiranimi prebivalci in lastniki zemljišč, je zatrdila tudi vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Tatjana Bernik in poudarila, da bo cesta razbremenila mesto prometa, hkrati pa predstavlja veliko pridobitev za razvoj tako Škofje Loke kot Selške doline.

Na občinskem svetu so predstavili tudi nekatere spremembe, ki so jih upoštevali od prve do druge obravnave: prestavitev avtobusne postaje proti rondoju; dodatna dostopna cesta do kmetijskih zemljišč v Virlogu; skrajšan nasip in deloma spremenjen v oporni zid; pri Gavženku namesto vkopne brežine podporni zid; na območju Tehnika dodatna povezovalna cesta za tovorna vozila, potrebna za delo na tem zemljišču.

Dopolnil k prostorskemu načrtu na seji ni bilo, so pa zlasti svetniki iz opozicijskih vrst utemeljevali, zakaj bodo glasovali proti: da je projekt preslabo načrtovan, da spet prihaja do nezadovoljstva občanov, da so bile študije variant narejene že davno, medtem pa se je marsikaj spremenilo, da posega na kmetijska zemljišča, da je območje poplavno ogroženo, da ni bilo ustrezne komunikacije s civilno iniciativo, da se občina ni resno ukvarjala z alternativnimi možnostmi. Z glasovi večine svetnikov pa je bil prostorski načrt sprejet.

Člani civilne iniciative so s seje, ki so jo lahko le molče spremljali, odhajali razočarani. »Tu gre za vstop v privatna življenja, za ogrožanje poplavne varnosti, za propad šestih kmetij, za ogrožanje devetih naselij. To ni obvoznica, to je cesta, ki bo uničila kulturno krajino tisočletnega mesta, ki bi moralo svojo prihodnost graditi na turizmu, ne pa na pozidavi. Nikoli nismo bili uslišani, čeprav smo dajali ogromno pripomb in predlagali tudi alternativne rešitve, ki so finančno primernejše in prijaznejše do okolja in prebivalstva. A to je projekt zaradi projekta in svetniki pri tem niso neposredno prizadeti, zato se z lahkoto odločijo tako, kot so se,« je v imenu civilne pobude dejala Nataša Hafner. Matija Hirschenfelder pa je dodal: »Ko se je ta iniciativa proti gradnji obvoznice oblikovala, nismo zgolj nasprotovali projektu, ampak smo tudi predlagali dobre rešitve. Predlagali smo rešitve v okviru obstoječe infrastrukture, z rekonstrukcijo Partizanske ceste, nekaterimi razširitvami, krožiščem, podhodi ali nadhodi, najdrznejši predlog je pokriti vkop od Novega sveta do Tehnika. Naše razočaranje je še toliko večje, ker v vseh letih (prve pripombe na projekt smo dali že leta 2001) naših pripomb niso upoštevali. Ni bilo upoštevano tudi, da ta obvoznica ne sme posegati v razlivno polje hudourniškega potoka. To je celo proti ustavi. Te pripombe je občina enostavno prezrla. Imam pa upanje, da še obstaja možnost za dialog, prek katerega bi lahko naš glas prišel do kogar koli. Razočaran sem in osebno prizadet, saj zdaj ob poplavah, s katerimi smo sicer navajeni živeti, voda pride prav do hišnega praga, kako bo šele po zgraditvi obvoznice.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 12:26

Superhrana za nov začetek dneva

»Funkcionalna hrana je vsaka sveža ali predelana hrana z biološko aktivnim delovanjem, ki pomaga ohranjati zdravje, vpliva na telesne funkcije in ima poleg hranljivih lastnosti tudi zdravilne učinke,...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Dva ovinka do Švice in nazaj

"Ta teden sva zagotovo prevozila vsaj tisoč ovinkov," sem rekla Tomu, ko sva po sedmih dneh, več kot dva tisoč sto kilometrih, številnih prelazih, od katerih jih je bilo deset visokih prek dva tisoč m...

Slovenija / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Vikend v vojaškem kamionu

Na Hruški planini nad Plavškim Rovtom ima Janez Tarman urejen vikend v ameriškem vojaškem kamionu iz leta 1940.

Zanimivosti / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Barjanski kljunač

Po Ljubljanici že nekaj časa lahko spremljamo posebno pletnjo, namenjeno plutju po tekočih vodah, njen lastnik pa jo je zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu poimenoval barjanski kljunač.

GG Plus / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Pariz za turiste

V začetku tega poletja sem nekajkrat »mihoval« o različnih načinih preživljanja dopusta, a bolj teoretično kot iz lastne izkušnje. To pot pa naj bo obratno. Te vrstice pišem v Parizu, eni najbolj...

Zanimivosti / ponedeljek, 22. avgust 2011 / 07:00

Povezal Kamnik in Makedonijo

Kulturni in mladinski utrip v Kamniku zadnjega pol leta soustvarja mladi makedonski prostovoljec Filip Najdoski. Državi je povezal tudi na Kamfestu.