Pletnja je plovilo z ravnim dnom, posebnost barjanskega kljunača pa je v tem, da je malce daljši od običajne pletnje ter v zgornjem delu kljunaste oblike, da obdrži smer. (Foto: Gorazd Kavčič)

Barjanski kljunač

Po Ljubljanici že nekaj časa lahko spremljamo posebno pletnjo, namenjeno plutju po tekočih vodah, njen lastnik pa jo je zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu poimenoval barjanski kljunač.

Mlino - Anton Marjan Zupan je doma z Bleda, z Mlina, od koder izhajajo tudi njegovi predniki. Spada med znane graditelje pleten, sploh pa med tiste, katerih življenje je v bistvu prepleteno s temi posebnimi lesenimi čolni, po katerih Blejsko jezero največkrat prepoznamo tako Slovenci kot turisti. Tudi Zupanovo moško potomstvo je že dodobra spoznalo pletnjo in stoječo tehniko veslanja, ki je v bistvu tista prava, turistična zanimivost.

Do danes je Marjan zgradil precej pletenj. Za gradnjo skoraj osem metrov dolge pletnje potrebuje okoli štiristo delovnih ur in tudi precejšno mero potrpežljivosti. Pred kratkim je izdelal pletnjo, prilagojeno rečni plovbi, ki je malce daljša od običajne in sprejme ravno tako do osemnajst ljudi. Zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu jo je poimenoval barjanski kljunač – pluje namreč po Ljubljanici in je prva slovenska tovrstna pletnja.

Marjan je pred dvema letoma v Benetkah na regati starih plovil opazoval sodelujoče čolne in pomislil, da bi se lahko tudi po slovenskih vodah prevažalo kaj podobnega. Vsaka naša plovna voda bi postala bolj prepoznavna, tovrsten čoln bi lahko postal zaščitni znak določene plovne vode. Pomislil je na Ljubljanico in tako bi recimo kljunač postal lahko njen zaščitni znak. Čoln je atraktiven predvsem zaradi tehnike veslanja, za zdaj pa je le dopolnilo k turistični ponudbi. Za daljšo pot in za vožnjo proti toku je opremljen tudi z manjšim motorjem. Privez si je Marjan uredil v Podpeči, z njim pa lahko plujete v dve smeri: po Ljubljanici do Špice, kjer doživite bolj ljubljansko vzdušje, ali pa iz Podpeči do Vrhnike, kjer zgornji tok reke ponuja zanimiv pogled na okolico in pester živalski svet. Vidite lahko bujno rastlinje, veliko ptičev, vidre, kače ... Nekateri menijo, da tu domuje tudi bober.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 23. junij 2007 / 07:00

Na posteljo v domu čaka dolga vrsta

V domovih za starejše v Sloveniji imamo 16.500 mest, na seznamih čakajočih na sprejem vanje pa je že 12.300 starejših, a odgovorni v državi ob tem in kljub nenehnim opozorilom ne kažejo nobenega vznem...

Objavljeno na isti dan


Kranj / / 16:14

Najboljši so bili kranjski dijaki

Na Fakulteti za organizacijske vede (FOV) v Kranju so v januarju pripravili že tradiconalno tekmovanje v reševanju študije primera.

Kranj / / 16:14

Dograjujejo kolesarsko povezavo

Kranj – Prejšnji teden so začeli graditi manjkajočo kolesarsko infrastrukturo na povezavi Športni Park Kranj–Avtobusna postaja Kranj. Gradnja manjkajoče infrastrukture za kolesarje in pešce ter kom...

Gospodarstvo / / 16:09

Komendska matica v knjigi rekordov

Komenda – Podjetje Matica MB je pred svojimi poslovnimi prostori v komendski poslovni coni aprila 2020 postavilo matico, ki v širino meri več kot štiri, v višino pa 3,6 metra in tehta 2600 kilogram...

Razvedrilo / / 16:07

Že štiri tisoč oddaj

Oddaja Dobro jutro že dvajset let lepša jutra številnih televizijskih gledalcev. Ustvarjalci so doslej pripravili že več kot štiri tisoč oddaj, ob tem pa se srečujejo z različnimi izzivi ...

Zanimivosti / / 16:06

Grad, kjer so počitnikovali literati in umetniki

Medobčinski muzej Kamnik je šestdesetletnico delovanja zaokrožil z izdajo publikacije o zgodovini dvorca ali, kot ga Kamničani bolje poznajo, gradu Zaprice. Predstavitev je svoje mesto našla tudi na s...