Pletnja je plovilo z ravnim dnom, posebnost barjanskega kljunača pa je v tem, da je malce daljši od običajne pletnje ter v zgornjem delu kljunaste oblike, da obdrži smer. (Foto: Gorazd Kavčič)

Barjanski kljunač

Po Ljubljanici že nekaj časa lahko spremljamo posebno pletnjo, namenjeno plutju po tekočih vodah, njen lastnik pa jo je zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu poimenoval barjanski kljunač.

Mlino - Anton Marjan Zupan je doma z Bleda, z Mlina, od koder izhajajo tudi njegovi predniki. Spada med znane graditelje pleten, sploh pa med tiste, katerih življenje je v bistvu prepleteno s temi posebnimi lesenimi čolni, po katerih Blejsko jezero največkrat prepoznamo tako Slovenci kot turisti. Tudi Zupanovo moško potomstvo je že dodobra spoznalo pletnjo in stoječo tehniko veslanja, ki je v bistvu tista prava, turistična zanimivost.

Do danes je Marjan zgradil precej pletenj. Za gradnjo skoraj osem metrov dolge pletnje potrebuje okoli štiristo delovnih ur in tudi precejšno mero potrpežljivosti. Pred kratkim je izdelal pletnjo, prilagojeno rečni plovbi, ki je malce daljša od običajne in sprejme ravno tako do osemnajst ljudi. Zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu jo je poimenoval barjanski kljunač – pluje namreč po Ljubljanici in je prva slovenska tovrstna pletnja.

Marjan je pred dvema letoma v Benetkah na regati starih plovil opazoval sodelujoče čolne in pomislil, da bi se lahko tudi po slovenskih vodah prevažalo kaj podobnega. Vsaka naša plovna voda bi postala bolj prepoznavna, tovrsten čoln bi lahko postal zaščitni znak določene plovne vode. Pomislil je na Ljubljanico in tako bi recimo kljunač postal lahko njen zaščitni znak. Čoln je atraktiven predvsem zaradi tehnike veslanja, za zdaj pa je le dopolnilo k turistični ponudbi. Za daljšo pot in za vožnjo proti toku je opremljen tudi z manjšim motorjem. Privez si je Marjan uredil v Podpeči, z njim pa lahko plujete v dve smeri: po Ljubljanici do Špice, kjer doživite bolj ljubljansko vzdušje, ali pa iz Podpeči do Vrhnike, kjer zgornji tok reke ponuja zanimiv pogled na okolico in pester živalski svet. Vidite lahko bujno rastlinje, veliko ptičev, vidre, kače ... Nekateri menijo, da tu domuje tudi bober.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / ponedeljek, 4. avgust 2014 / 13:01

Področje turizma zaupali Franciju Kramarju

Kamnik – Kamniški občinski svetniki so se v sredo na izredni seji občinskega sveta seznanili z odstopom dosedanje direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urške Kolar in potrdili vrši...

Objavljeno na isti dan


Bled / torek, 25. julij 2017 / 15:38

Triglavski narodni park brez direktorja

Brez direktorja s polnim mandatom že od leta 2013

Škofja Loka / torek, 25. julij 2017 / 15:36

Razpis za subvencije podaljšali

Škofja Loka – Občina Škofja Loka želi tudi s sofinanciranjem najemnin poslovnih prostorov spodbuditi poslovne in druge mestotvorne dejavnosti v starem mestnem središču, zato je pred kratkim z razpi...

Kronika / torek, 25. julij 2017 / 15:36

Kampirala na črno

Ribno – Blejski policisti so v nedeljo v Ribnem obravnavali dva kršitelja, ki sta nedovoljeno kampirala. Kot so pojasnili na Policijski upravi Kranj, zakon prepoveduje kampiranje na mestih, ki za t...

Slovenija / torek, 25. julij 2017 / 15:35

Človeško ribico vrnili v naravo

Vipava – Ekipa prostovoljcev jamskega laboratorija Tular iz Kranja je prejšnji teden spustila v naravno okolje človeško ribico, ki jo je pred časom naplavilo neurje, nato pa je našla zatočišče v ja...

Zanimivosti / torek, 25. julij 2017 / 14:44

Mesto naj večkrat zaživi

Minuli konec tedna je bilo v Kranju res živahno, saj je Kranfest s Kranjsko nočjo privabil obiskovalce od blizu in daleč. Zato smo tokrat domačine spraševali, zakaj prihajajo na množične p...