Pletnja je plovilo z ravnim dnom, posebnost barjanskega kljunača pa je v tem, da je malce daljši od običajne pletnje ter v zgornjem delu kljunaste oblike, da obdrži smer. (Foto: Gorazd Kavčič)

Barjanski kljunač

Po Ljubljanici že nekaj časa lahko spremljamo posebno pletnjo, namenjeno plutju po tekočih vodah, njen lastnik pa jo je zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu poimenoval barjanski kljunač.

Mlino - Anton Marjan Zupan je doma z Bleda, z Mlina, od koder izhajajo tudi njegovi predniki. Spada med znane graditelje pleten, sploh pa med tiste, katerih življenje je v bistvu prepleteno s temi posebnimi lesenimi čolni, po katerih Blejsko jezero največkrat prepoznamo tako Slovenci kot turisti. Tudi Zupanovo moško potomstvo je že dodobra spoznalo pletnjo in stoječo tehniko veslanja, ki je v bistvu tista prava, turistična zanimivost.

Do danes je Marjan zgradil precej pletenj. Za gradnjo skoraj osem metrov dolge pletnje potrebuje okoli štiristo delovnih ur in tudi precejšno mero potrpežljivosti. Pred kratkim je izdelal pletnjo, prilagojeno rečni plovbi, ki je malce daljša od običajne in sprejme ravno tako do osemnajst ljudi. Zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu jo je poimenoval barjanski kljunač – pluje namreč po Ljubljanici in je prva slovenska tovrstna pletnja.

Marjan je pred dvema letoma v Benetkah na regati starih plovil opazoval sodelujoče čolne in pomislil, da bi se lahko tudi po slovenskih vodah prevažalo kaj podobnega. Vsaka naša plovna voda bi postala bolj prepoznavna, tovrsten čoln bi lahko postal zaščitni znak določene plovne vode. Pomislil je na Ljubljanico in tako bi recimo kljunač postal lahko njen zaščitni znak. Čoln je atraktiven predvsem zaradi tehnike veslanja, za zdaj pa je le dopolnilo k turistični ponudbi. Za daljšo pot in za vožnjo proti toku je opremljen tudi z manjšim motorjem. Privez si je Marjan uredil v Podpeči, z njim pa lahko plujete v dve smeri: po Ljubljanici do Špice, kjer doživite bolj ljubljansko vzdušje, ali pa iz Podpeči do Vrhnike, kjer zgornji tok reke ponuja zanimiv pogled na okolico in pester živalski svet. Vidite lahko bujno rastlinje, veliko ptičev, vidre, kače ... Nekateri menijo, da tu domuje tudi bober.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorje / četrtek, 7. december 2023 / 17:35

Sprejeli drugi rebalans proračuna

Zg. Gorje – Gorjanski svetniki so na tretji izredni seji po skrajšanem postopku sprejeli drugi rebalans letošnjega proračuna, ki mu je botrovala škoda zaradi avgustovske poplave. Z rebalansom je Ob...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 3. marec 2014 / 13:36

Ogrinova ne bo več direktorica muzeja

Kranjski mestni svetniki so na sredini seji potrdili odpoklic Marije Ogrin z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. marec 2014 / 13:33

»V drugo« priznanih 260 milijonov evrov terjatev

Naklo – Okrožno sodišče v Kranju je minuli teden objavilo seznam preizkušenih terjatev v novi prisilni poravnavi nakelske družbe Merkur, ki ga je pripravila upraviteljica poravnave Simona Goriup. T...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. marec 2014 / 13:32

Gorenjski lovci na sejmu v Salzburgu

Kranj – Skoraj petdeset gorenjskih lovcev si je pred kratkim v organizaciji Branka Galjota in njegovih lovskih prijateljev ogledalo specializirani sejem lovstva in ribištva v Salzburgu, ki je drugi...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. marec 2014 / 13:31

Nepravilnosti v evidencah

Kmetijsko gozdarska zbornica poziva občine, da »prečistijo« podatke o stavbnih zemljiščih.

Nasveti / ponedeljek, 3. marec 2014 / 13:20

Najboljša šola

Najboljša šola se ne meri po rezultatih najboljših učencev. Niti se ne meri po količini priznanj in po udeležbah na tekmovanjih. Šola ne bi smela imeti prestižnega imena in dostopnosti samo za izbr...