Pletnja je plovilo z ravnim dnom, posebnost barjanskega kljunača pa je v tem, da je malce daljši od običajne pletnje ter v zgornjem delu kljunaste oblike, da obdrži smer. (Foto: Gorazd Kavčič)

Barjanski kljunač

Po Ljubljanici že nekaj časa lahko spremljamo posebno pletnjo, namenjeno plutju po tekočih vodah, njen lastnik pa jo je zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu poimenoval barjanski kljunač.

Mlino - Anton Marjan Zupan je doma z Bleda, z Mlina, od koder izhajajo tudi njegovi predniki. Spada med znane graditelje pleten, sploh pa med tiste, katerih življenje je v bistvu prepleteno s temi posebnimi lesenimi čolni, po katerih Blejsko jezero največkrat prepoznamo tako Slovenci kot turisti. Tudi Zupanovo moško potomstvo je že dodobra spoznalo pletnjo in stoječo tehniko veslanja, ki je v bistvu tista prava, turistična zanimivost.

Do danes je Marjan zgradil precej pletenj. Za gradnjo skoraj osem metrov dolge pletnje potrebuje okoli štiristo delovnih ur in tudi precejšno mero potrpežljivosti. Pred kratkim je izdelal pletnjo, prilagojeno rečni plovbi, ki je malce daljša od običajne in sprejme ravno tako do osemnajst ljudi. Zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu jo je poimenoval barjanski kljunač – pluje namreč po Ljubljanici in je prva slovenska tovrstna pletnja.

Marjan je pred dvema letoma v Benetkah na regati starih plovil opazoval sodelujoče čolne in pomislil, da bi se lahko tudi po slovenskih vodah prevažalo kaj podobnega. Vsaka naša plovna voda bi postala bolj prepoznavna, tovrsten čoln bi lahko postal zaščitni znak določene plovne vode. Pomislil je na Ljubljanico in tako bi recimo kljunač postal lahko njen zaščitni znak. Čoln je atraktiven predvsem zaradi tehnike veslanja, za zdaj pa je le dopolnilo k turistični ponudbi. Za daljšo pot in za vožnjo proti toku je opremljen tudi z manjšim motorjem. Privez si je Marjan uredil v Podpeči, z njim pa lahko plujete v dve smeri: po Ljubljanici do Špice, kjer doživite bolj ljubljansko vzdušje, ali pa iz Podpeči do Vrhnike, kjer zgornji tok reke ponuja zanimiv pogled na okolico in pester živalski svet. Vidite lahko bujno rastlinje, veliko ptičev, vidre, kače ... Nekateri menijo, da tu domuje tudi bober.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 5. november 2009 / 07:00

Srbski dnevi v Kranju

Kranj - Konec oktobra so bili v Kranju Srbski dnevi z več kulturnimi prireditvami: folklornim večerom, dramskim in literarnim večerom ter večerom pesmi pod naslovom Pesmi mojega...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Kontrolirajmo se

Tudi pohodnik, tudi če je šestdeset let star, tako kot Jože, se lahko nauči uporabljati uro, ki nam šteje srčne udarce, 'pulzmeter'. O tem sem pisal v prejšnjih številkah. Hoja po pulzu je na tak...

GG Plus / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Nesnažnikom v poduk

Devetošolci na OŠ Naklo so že pravi ekofrajerji, kar so dokazali na Biološki konferenci. Pod drobnogled so vzeli tudi asfaltno bazo in Dinos v domači občini ter soočili mnenja glede postavitve sežigal...

GG Plus / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Najboljši športniki upokojenci

Ena zlata, pet srebrnih in štiriinštirideset bronastih medalj. Toliko so jih pri Društvu upokojencev Kranj podelili na prireditvi "Športnik leta upokojenec 2012".

Kronika / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Gnojnico izlival kljub prepovedi

Kranj - Kranjski policisti so pred dnevi v večernih urah na Primskovem pri Kranju obravnavali 40-letnega Kranjčana, ki je s traktorjem po tleh, prekritih s snežno odejo, izlival...

Gospodarstvo / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Sečnja bo lahko intenzivnejša

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so z novim načrtom občutno povečali dovoljeno sečnjo. K boljšemu gospodarjenju z gozdovi bi lahko pripomoglo povezovanje lastnikov.