Pletnja je plovilo z ravnim dnom, posebnost barjanskega kljunača pa je v tem, da je malce daljši od običajne pletnje ter v zgornjem delu kljunaste oblike, da obdrži smer. (Foto: Gorazd Kavčič)

Barjanski kljunač

Po Ljubljanici že nekaj časa lahko spremljamo posebno pletnjo, namenjeno plutju po tekočih vodah, njen lastnik pa jo je zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu poimenoval barjanski kljunač.

Mlino - Anton Marjan Zupan je doma z Bleda, z Mlina, od koder izhajajo tudi njegovi predniki. Spada med znane graditelje pleten, sploh pa med tiste, katerih življenje je v bistvu prepleteno s temi posebnimi lesenimi čolni, po katerih Blejsko jezero največkrat prepoznamo tako Slovenci kot turisti. Tudi Zupanovo moško potomstvo je že dodobra spoznalo pletnjo in stoječo tehniko veslanja, ki je v bistvu tista prava, turistična zanimivost.

Do danes je Marjan zgradil precej pletenj. Za gradnjo skoraj osem metrov dolge pletnje potrebuje okoli štiristo delovnih ur in tudi precejšno mero potrpežljivosti. Pred kratkim je izdelal pletnjo, prilagojeno rečni plovbi, ki je malce daljša od običajne in sprejme ravno tako do osemnajst ljudi. Zaradi kljunaste oblike v zgornjem delu jo je poimenoval barjanski kljunač – pluje namreč po Ljubljanici in je prva slovenska tovrstna pletnja.

Marjan je pred dvema letoma v Benetkah na regati starih plovil opazoval sodelujoče čolne in pomislil, da bi se lahko tudi po slovenskih vodah prevažalo kaj podobnega. Vsaka naša plovna voda bi postala bolj prepoznavna, tovrsten čoln bi lahko postal zaščitni znak določene plovne vode. Pomislil je na Ljubljanico in tako bi recimo kljunač postal lahko njen zaščitni znak. Čoln je atraktiven predvsem zaradi tehnike veslanja, za zdaj pa je le dopolnilo k turistični ponudbi. Za daljšo pot in za vožnjo proti toku je opremljen tudi z manjšim motorjem. Privez si je Marjan uredil v Podpeči, z njim pa lahko plujete v dve smeri: po Ljubljanici do Špice, kjer doživite bolj ljubljansko vzdušje, ali pa iz Podpeči do Vrhnike, kjer zgornji tok reke ponuja zanimiv pogled na okolico in pester živalski svet. Vidite lahko bujno rastlinje, veliko ptičev, vidre, kače ... Nekateri menijo, da tu domuje tudi bober.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 14. oktober 2020 / 17:52

Voščil ji je Slavko Ivančić

Enajstega septembra letos je Simona Virant dopolnila petdeset let. Abrahama je tokrat dočakala drugače, kot bi ga, če ne bi bilo novega koronavirusa. Pravi pa, da je bilo vseeno bolje, kot si je zamis...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...