Didier Eribon, Vrnitev v Reims, prevedel Iztok Ilc, Založba /*cf., Ljubljana, 2022, 212 strani

Vrnitev v Reims

»Kar se mene tiče, sem globoko v sebi ves čas čutil pripadnost nekemu razredu. Kar pa ne pomeni, da sem pripadal razredu, ki se zaveda samega sebe. Lahko se zavedamo pripadnosti razredu, ne da bi se ta razred dojemal kot razred ali kot 'razločno definirana skupina', vendar pa kot skupina, katere resničnost ljudje kljub vsemu izkusijo v konkretnih situacijah vsakdanjega življenja. Na primer, ko je mama naju z bratom v pouka prostih dneh odpeljala k ljudem, pri katerih je čistila. Medtem ko je delala, sva čakala v kuhinji in poslušala gospodarico, ki ji je naročala, naj naredi to in ono, ter jo ogovarjala s pohvalami in grajami. (Nekega dne ji je rekla: 'Zelo sem razočarana; ne morem vam zaupati.' In mama je prišla v solzah v kuhinjo, prestrašila sva se, ko sva jo videla tako. In kakšen gnus še vedno čutim, ko se spet spomnim na to – ah! ta ton v glasu! –, do tega sveta, v katerem poniževanje zdrsne z ustnic vsako sekundo, in sovraštvo, ki sem ga iz tistega časa ohranil do razmerij moči in hierarhičnih odnosov.) Predstavljam si, da so imeli pri Raymondu Aronu doma hišno pomočnico in da mu v njeni navzočnosti nikoli ni prišlo na misel, da pa se je ona 'zavedala pripadnosti družbeni skupini', ki ni bila njegova, njemu, ki je najbrž igral tenis, medtem ko mu je ona likala srajce in na ukaz njegove mame pomila tla v kopalnici, njemu, ki se je pripravljal, da bo nadaljeval študij na prestižnih šolah, medtem ko so se njeni otroci, njegovi vrstniki, pripravljali za delo v tovarni ali pa so tam že delali. Ko vidim njegove mladostne in družinske fotografije, se na njih kaže meščanski svet v vsem svojem samozadovoljstvu (samozadovoljstvu, ki se zaveda samega sebe, ni dvoma). In tega ni opazil? Niti za nazaj ne? In to naj bi bil sociolog!« (str. 74–75)

Gornji odlomek je iz ene boljših knjig, kar sem jih prebral v zadnjih letih. Napisal jo je Didier Eribon, francoski filozof, sociolog, analitik francoske družbe in njenega intelektualnega življenja. Nekateri k njegovim oznakam dodajajo še to, da je homoseksualec. Eno od vprašanj je, kaj se je v zadnjih desetletjih zgodilo z delavskim razredom, ki se je očitno odpovedal razrednemu boju in sprejel neoliberalno ideologijo. Ko je bil Didier še otrok, so tako rekoč vsi proletarci volili francosko KP, zdaj mnogi volijo Marine Le Pen. Zakaj? Ker naj bi družbe in razredov sploh ne bilo več, so samo še atomizirani posamezniki, ki protestirajo kot »rumeni jopiči« … Eden od neoliberalnih ideologov je bil tudi razvpiti Raymond Aron, ki ga Eribon kritizira v navedenem odlomku.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Avtomobilizem / / 07:00

Okus vzhodnjaških začimb

Test: Hyundai Elantra 1.6 CVVT Comfort

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...