Osem zlatih inovacij
Najbolj inovativno podjetje leta 2010 je kranjsko podjetje Iskratel, največ zlatih priznanj je prejel Domel.
Kranj – Posebna komisija za inovacije pri Območni zbornici za Gorenjsko (GZS) je za lani podelila osem zlatih priznanj za inovatorje. Kar tri so prejeli v železnikarskem Domelu (eno v sodelovanju z Albatrosom), dve Iskra Mis, po eno pa Alpina, Acroni in Elan. Zbrane inovatorje je navdušil uvodni nagovor rektorja ljubljanske univerze Radovana Stanislava Pejovnika, ki je predstavil model trojne spirale oziroma simbiozo razvojno-raziskovalnega dela in njihovih uporabnikov (podjetja) z asistenco države. »Ločimo raziskovalni in proizvodni del, medtem ko rešitve prvih rodijo vsaj še dva nova (raziskovalna) problema, pa v proizvodnji znanja raziskovalcev vgrajujemo v proizvod. Kako ta nastane, delavcu ni treba razumeti, prav pa je, da država razume, da je treba podpirati takšno delovanje,« povedal rektor in razložil delovanje trojne spirale (v obliki kromosoma). Vsako od spiral poosebljajo uporabniki, država in raziskovalci (univerze), uspejo pa le tisti projekti, ki so na spirali, še najbolj, če so na presečišču vseh treh spiral. »Vse drugo je naključni uspeh, ki ga je težko ponoviti,« je razložil Pejovnik.
Trojno spiralo, tako kot podjetja z zlatimi priznanji za inovacije, zelo dobro razumejo tudi v Iskratelu, ki je postalo najbolj inovativno podjetje. »Dogaja se nam povsem druga Slovenija, ki je inovativna in nam daje izvozne proizvode, ki so globalno konkurenčni,« je povedal predsednik uprave Andrej Polenec. Dodaja, da ima s takšnim razmišljanjem Slovenija, ne glede na vse kritike, prihodnost. Tudi zato, pravi, ker je razdelila 180 milijonov evrov za inovativno družbo (v razvojne centre slovenskega gospodarstva) in s tem za uspešnejšo Slovenijo. »To stoletje ne bo pomembno znanje, to bo stoletje inovativne družbe,« je povedal predsednik GZS Samo Hribar Milič in še: »Vse več je inovatorjev in vse bolj ste cenjeni. Upam, da je tako tudi v vašem podjetju in je priznanje tudi oprijemljivo.«
Pravi tudi, da lahko Slovenijo iz krize danes potegne predvsem izvozno gospodarstvo, če bo država pomagala pri povezovanju razvojno-raziskovalnega sektorja in podjetij, pa se za prihodnost ni bati. Kljub najslabšim poslovnim rezultatom slovenskih gospodarskih družb v zadnjih petih letih in podatku, da je med regijami Gorenjska po poslovni uspešnosti na zadnjem mestu, pa gorenjski inovatorji s svojimi dosežki dokazujejo, da smernice EU po inovativni družbi padajo na plodna tla. »Z 39 prijavljenimi inovacijami so za polovico izboljšali lanski rekordni dosežek. Tako kot lani je sodelovalo 14 družb, število inovatorjev pa se je podvojilo (s 84 na 165 inovatorjev). To posredno kaže, da imamo opravka z bolj kompleksnimi inovacijami,« pojasnjuje predsednik komisije Avguštin Novšak. Trideset inovacij je tehnoloških, večina je nastala v predelovalni dejavnosti, osem jih temelji na bazi IKT, dve inovaciji sta iz gostinstva, po ena iz storitvenih dejavnosti in založništva, eno je prispeval samostojni inovator.