Marjeta Žebovec z recitatorjema (Foto: Tina Dokl)

Z besedo proti vojni

Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni recital, popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje.

Dela slovenskih avtorjev, ki so pisali o prvi svetovni vojni, sta recitirala Tanja Jenko in Marko Črtalič. Prireditev je bila namenjena spominu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Avtorji, pesniki, pisatelji so v tistem času želeli protestirati proti vojni s stihi in proznimi besedili in ravno zaradi tega so nastala številna dela, o katerih marsikdo še danes, po tolikih letih, ne ve ničesar. Slovenski književniki so od začetka zavzeli protivojno stališče, kar je razvidno tudi iz njihovih del. Ta niso nikakor poveličevala vojne ali jo spodbujala. Avtorji so slikovito opisovali grozo, ki jo je povzročala vojna, in svoja doživetja iz vojne, saj je bil marsikdo izmed njih vojak. Zdaj jih lahko prek del podoživljamo tudi mi in namen literarno-glasbenega recitala je bil ravno ta – podoživeti, kar so doživljali udeleženci vojne. Dela, ki sta jih interpretirala recitatorja, so napisali Fran Saleški Finžgar, duhovnik, pisatelj in dramatik, ki je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom. Za njegova dela je predvsem značilno, da so tesno povezana z življenjem. O prvi svetovni vojni je napisal povest Prerokovana, v kateri je opisal odhajanje mož in fantov v vojsko. Na prireditvi je osrednje mesto dobil Rudolf Maister, slovenski pesnik, general in odločen borec za severno mejo. Čeprav se ga ljudje večinoma spominjajo po boju za severno mejo, pa je bil Maister znan pesnik in kulturni delavec. Kot dijak je bil tudi član literarnega društva Zadruga, kjer se je seznanil z znanimi slovenskimi avtorji, kot so Dragutin Kete, Josip Murn in Ivan Cankar. Maister je pisal pesmi, podpisoval pa se je s psevdonimi, največkrat s psevdonimom Vojanov. Na literarno-glasbenem recitalu so obiskovalci lahko prisluhnili njegovim delom: Patrola, Rožmarin, Še zadnji zvon, Gosposvetska straža, Naprej in Naši mejniki. Med deli, ki smo jih slišali, so bila tudi dela Janeza Jalna, Ivana Matičiča, Antona Leskovca, Franceta Zbašnika, Frana Albrehta, Cvetka Golarja, Ivana Cankarja in številnih drugih. Večer so popestrili Zasavski fantje, ki so zapeli ljudsko Doberdob, Vrečkov Rožmarin na Maistrovo besedilo in Slovenec sem skladatelja Benjamina Ipavca. Večer je z besedili o prvi svetovni vojni uspešno naslikal, kaj so vojaki preživljali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / sobota, 17. marec 2012 / 07:00

Moj sošolec Ivan

Ivan Simčič je bil v šolskem letu 1991/92 moj sošolec na Ugostiteljski školi v Opatiji. Mali brat potrjujem, da je šolo tudi končal in sicer še pred polletjem, z odličnim uspehom.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / torek, 29. april 2008 / 07:00

Bolje, da kri damo, kot da jo dobimo

Škofjeloško območje je po številu krvodajalcev med najuspešnejšimi v Sloveniji. Solidarnost še ni pozabljena vrednota, meni 50-kratni krvodajalec Janez Kisovec.

Splošno / torek, 29. april 2008 / 07:00

Ekonomistka, ki odlično poje

Nataša Jemec iz Škofje Loke je postala Prvi glas Gorenjske 2008.

Škofja Loka / torek, 29. april 2008 / 07:00

Odkrili spominsko ploščo Karlinoma

Stara Loka – V Stari Loki 49 pri Kalanušu so aprila odkrili spominsko ploščo dvema znamenitima rojakoma, duhovniku Janezu Karlinu (1842-1915) in msgr. dr. Andreju Karlinu (1857 -...

Splošno / torek, 29. april 2008 / 07:00

Kavarna Vahtnca je prodana

Ob koncu marca sta župan občine Škofja Loka Igor Draksler in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič obiskala predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Andreja Kociča in ga seznanila...

Splošno / torek, 29. april 2008 / 07:00

Globalna vas v loških vrtcih

Globalna vas je ena od dejavnosti medkulturnega povezovanja, njen namen pa je zmanjševati nestrpnost do drugačnosti. Globalno vas so v minulih dneh v sodelovanju s študentsko organizacijo AIESEC...