Marjeta Žebovec z recitatorjema (Foto: Tina Dokl)

Z besedo proti vojni

Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni recital, popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje.

Dela slovenskih avtorjev, ki so pisali o prvi svetovni vojni, sta recitirala Tanja Jenko in Marko Črtalič. Prireditev je bila namenjena spominu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Avtorji, pesniki, pisatelji so v tistem času želeli protestirati proti vojni s stihi in proznimi besedili in ravno zaradi tega so nastala številna dela, o katerih marsikdo še danes, po tolikih letih, ne ve ničesar. Slovenski književniki so od začetka zavzeli protivojno stališče, kar je razvidno tudi iz njihovih del. Ta niso nikakor poveličevala vojne ali jo spodbujala. Avtorji so slikovito opisovali grozo, ki jo je povzročala vojna, in svoja doživetja iz vojne, saj je bil marsikdo izmed njih vojak. Zdaj jih lahko prek del podoživljamo tudi mi in namen literarno-glasbenega recitala je bil ravno ta – podoživeti, kar so doživljali udeleženci vojne. Dela, ki sta jih interpretirala recitatorja, so napisali Fran Saleški Finžgar, duhovnik, pisatelj in dramatik, ki je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom. Za njegova dela je predvsem značilno, da so tesno povezana z življenjem. O prvi svetovni vojni je napisal povest Prerokovana, v kateri je opisal odhajanje mož in fantov v vojsko. Na prireditvi je osrednje mesto dobil Rudolf Maister, slovenski pesnik, general in odločen borec za severno mejo. Čeprav se ga ljudje večinoma spominjajo po boju za severno mejo, pa je bil Maister znan pesnik in kulturni delavec. Kot dijak je bil tudi član literarnega društva Zadruga, kjer se je seznanil z znanimi slovenskimi avtorji, kot so Dragutin Kete, Josip Murn in Ivan Cankar. Maister je pisal pesmi, podpisoval pa se je s psevdonimi, največkrat s psevdonimom Vojanov. Na literarno-glasbenem recitalu so obiskovalci lahko prisluhnili njegovim delom: Patrola, Rožmarin, Še zadnji zvon, Gosposvetska straža, Naprej in Naši mejniki. Med deli, ki smo jih slišali, so bila tudi dela Janeza Jalna, Ivana Matičiča, Antona Leskovca, Franceta Zbašnika, Frana Albrehta, Cvetka Golarja, Ivana Cankarja in številnih drugih. Večer so popestrili Zasavski fantje, ki so zapeli ljudsko Doberdob, Vrečkov Rožmarin na Maistrovo besedilo in Slovenec sem skladatelja Benjamina Ipavca. Večer je z besedili o prvi svetovni vojni uspešno naslikal, kaj so vojaki preživljali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 7. september 2007 / 07:00

Nahrbtnik za Škodo Fabio

V skladu z obljubami bo češka avtomobilska tovarna Škoda pod žaromete frankfurtskega avtomobilskega salona pripeljala kombijevsko različico Fabie. Fabia Combi bo domnevno imela bolj ali manj enak...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Anketa: Dočakali so telovadnico

Pri šoli Jela Janežiča v Škofji Loki so odprli novo telovadnico. Veseli so je vsi, učenci, učitelji in tudi športniki ŠD Partizan, ki bodo v njej vadili. Zbrali smo nekaj vtisov.

Humor / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Četverec brez

France Bučar O mejnih problemih Slovenije s Hrvaško: »Mi smo preveč cagavi. No, ne mi, jaz nisem nič cagav, upam si povedat, kar komu gre. Cagava je naša politika in cagavost se...

Prosti čas / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Razlaga sanj: Telefon

Za ameriške Indijance so sanje bile pomembne predvsem pri vzgoji otrok.

Zanimivosti / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Priznanja gorenjskim medicinskim sestram

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske je pred nedavnim štirim svojim članicam podelilo srebrni znak društva.

Tržič / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Zapisani zdravemu življenju

Osnovna šola Križe je podpisala EKO-listino. Ekologija je postala način življenja mladih, ki želijo ohraniti naravo.