Marjeta Žebovec z recitatorjema (Foto: Tina Dokl)

Z besedo proti vojni

Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni recital, popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje.

Dela slovenskih avtorjev, ki so pisali o prvi svetovni vojni, sta recitirala Tanja Jenko in Marko Črtalič. Prireditev je bila namenjena spominu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Avtorji, pesniki, pisatelji so v tistem času želeli protestirati proti vojni s stihi in proznimi besedili in ravno zaradi tega so nastala številna dela, o katerih marsikdo še danes, po tolikih letih, ne ve ničesar. Slovenski književniki so od začetka zavzeli protivojno stališče, kar je razvidno tudi iz njihovih del. Ta niso nikakor poveličevala vojne ali jo spodbujala. Avtorji so slikovito opisovali grozo, ki jo je povzročala vojna, in svoja doživetja iz vojne, saj je bil marsikdo izmed njih vojak. Zdaj jih lahko prek del podoživljamo tudi mi in namen literarno-glasbenega recitala je bil ravno ta – podoživeti, kar so doživljali udeleženci vojne. Dela, ki sta jih interpretirala recitatorja, so napisali Fran Saleški Finžgar, duhovnik, pisatelj in dramatik, ki je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom. Za njegova dela je predvsem značilno, da so tesno povezana z življenjem. O prvi svetovni vojni je napisal povest Prerokovana, v kateri je opisal odhajanje mož in fantov v vojsko. Na prireditvi je osrednje mesto dobil Rudolf Maister, slovenski pesnik, general in odločen borec za severno mejo. Čeprav se ga ljudje večinoma spominjajo po boju za severno mejo, pa je bil Maister znan pesnik in kulturni delavec. Kot dijak je bil tudi član literarnega društva Zadruga, kjer se je seznanil z znanimi slovenskimi avtorji, kot so Dragutin Kete, Josip Murn in Ivan Cankar. Maister je pisal pesmi, podpisoval pa se je s psevdonimi, največkrat s psevdonimom Vojanov. Na literarno-glasbenem recitalu so obiskovalci lahko prisluhnili njegovim delom: Patrola, Rožmarin, Še zadnji zvon, Gosposvetska straža, Naprej in Naši mejniki. Med deli, ki smo jih slišali, so bila tudi dela Janeza Jalna, Ivana Matičiča, Antona Leskovca, Franceta Zbašnika, Frana Albrehta, Cvetka Golarja, Ivana Cankarja in številnih drugih. Večer so popestrili Zasavski fantje, ki so zapeli ljudsko Doberdob, Vrečkov Rožmarin na Maistrovo besedilo in Slovenec sem skladatelja Benjamina Ipavca. Večer je z besedili o prvi svetovni vojni uspešno naslikal, kaj so vojaki preživljali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 14. maj 2008 / 07:00

Od Vojne zvezd do Kekca

Revijski orkester Gimnazije Kranj je veliki spomladanski koncert ubral v znamenju filma.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / torek, 25. marec 2008 / 07:00

Želijo, da se ponovi leto 1999

Na Škofjeloški pasijon avtorja Romualda Marušiča iz leta 1721, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, so v Škofji Loki upravičeno ponosni. Ponosni so lahko tudi na uprizoritev v l...

Avtomobilizem / torek, 25. marec 2008 / 07:00

Brilliance gre v Ameriko

Kitajski avtomobilski proizvajalec Brilliance je sklenil sporazum z ameriško skupino trgovcev z vozili McCombs Automotive iz Teksasa, ki jim bo omogočil preboj na ameriški avtomobilski trg. Spora...

Kranj / torek, 25. marec 2008 / 07:00

Zbrali za poldrugi vagon papirja

Kranj - Na Osnovni šoli Simona Jenka Kranj - Podružnični šoli Primskovo, so oktobra na zbiralni akciji papirja dosegli zbiralni rekord. »Presegli smo rekord vseh zbiralnih akcij...

Mularija / torek, 25. marec 2008 / 07:00

Otroška peresa

Mamica Mamica me rada ima in z mano je prijazna. Rada mi pomaga, tudi če sem prava zgaga. Mamica hitro teče in...

Prosti čas / torek, 25. marec 2008 / 07:00

Slonček Horton

Ustvarjalci Ledene dobe so v življenje obudili simpatičnega slončka Hortona, ki nekega dne spozna, da v drobcu prahu prebiva celo mesto drobnih bitij, ki jih vodi čudaški župan.