Marjeta Žebovec z recitatorjema (Foto: Tina Dokl)

Z besedo proti vojni

Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni recital, popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje.

Dela slovenskih avtorjev, ki so pisali o prvi svetovni vojni, sta recitirala Tanja Jenko in Marko Črtalič. Prireditev je bila namenjena spominu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Avtorji, pesniki, pisatelji so v tistem času želeli protestirati proti vojni s stihi in proznimi besedili in ravno zaradi tega so nastala številna dela, o katerih marsikdo še danes, po tolikih letih, ne ve ničesar. Slovenski književniki so od začetka zavzeli protivojno stališče, kar je razvidno tudi iz njihovih del. Ta niso nikakor poveličevala vojne ali jo spodbujala. Avtorji so slikovito opisovali grozo, ki jo je povzročala vojna, in svoja doživetja iz vojne, saj je bil marsikdo izmed njih vojak. Zdaj jih lahko prek del podoživljamo tudi mi in namen literarno-glasbenega recitala je bil ravno ta – podoživeti, kar so doživljali udeleženci vojne. Dela, ki sta jih interpretirala recitatorja, so napisali Fran Saleški Finžgar, duhovnik, pisatelj in dramatik, ki je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom. Za njegova dela je predvsem značilno, da so tesno povezana z življenjem. O prvi svetovni vojni je napisal povest Prerokovana, v kateri je opisal odhajanje mož in fantov v vojsko. Na prireditvi je osrednje mesto dobil Rudolf Maister, slovenski pesnik, general in odločen borec za severno mejo. Čeprav se ga ljudje večinoma spominjajo po boju za severno mejo, pa je bil Maister znan pesnik in kulturni delavec. Kot dijak je bil tudi član literarnega društva Zadruga, kjer se je seznanil z znanimi slovenskimi avtorji, kot so Dragutin Kete, Josip Murn in Ivan Cankar. Maister je pisal pesmi, podpisoval pa se je s psevdonimi, največkrat s psevdonimom Vojanov. Na literarno-glasbenem recitalu so obiskovalci lahko prisluhnili njegovim delom: Patrola, Rožmarin, Še zadnji zvon, Gosposvetska straža, Naprej in Naši mejniki. Med deli, ki smo jih slišali, so bila tudi dela Janeza Jalna, Ivana Matičiča, Antona Leskovca, Franceta Zbašnika, Frana Albrehta, Cvetka Golarja, Ivana Cankarja in številnih drugih. Večer so popestrili Zasavski fantje, ki so zapeli ljudsko Doberdob, Vrečkov Rožmarin na Maistrovo besedilo in Slovenec sem skladatelja Benjamina Ipavca. Večer je z besedili o prvi svetovni vojni uspešno naslikal, kaj so vojaki preživljali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / sreda, 5. junij 2013 / 11:52

Naj dijak je Škofjeločan Aleksander Rajhard

Škofja Loka - Dijaška organizacija Slovenije je v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport tudi letos razglasila naj dijaka in dijakinjo. Naj dijak je postal Aleksande...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Grafit na "gasilskem" zidu

Na dvorišču gasilskega doma na Jesenicah so pred časom v dobrih tristo urah prostovoljnega dela uredili zid in ga primerno poslikali. Pohvala gasilski ekipi z...

Radovljica / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Niso hoteli predati orožja

Radovljica – Prejšnji teden so se v Radovljici srečali poveljniki šestnajstih občinskih štabov Teritorialne obrambe, ki leta 1990 niso oddali orožja tedanji JLA in s tem preprečili popolno...

Zanimivosti / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Danes predstavljamo Drago in Vinka Fortuna s Trstenika. Draga pravi, da se mogoče niti ne zavedata, ali jima priimek prinaša srečo (fortuna pomeni sreča). Spoznala sta se na Goln...

Gospodarstvo / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Gorenjska banka spet najboljša

Angleški Finance Central Europe je petič zapored razglasil Gorenjsko banko za najboljšo banko v Sloveniji.

Radovljica / petek, 15. junij 2007 / 07:00

Slaba in preobremenjena cesta

Občina bo izdala odločbo o prepovedi vožnje s tovornjaki po Šercerjevi ulici.