Marjeta Žebovec z recitatorjema (Foto: Tina Dokl)

Z besedo proti vojni

Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni recital, popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje.

Dela slovenskih avtorjev, ki so pisali o prvi svetovni vojni, sta recitirala Tanja Jenko in Marko Črtalič. Prireditev je bila namenjena spominu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Avtorji, pesniki, pisatelji so v tistem času želeli protestirati proti vojni s stihi in proznimi besedili in ravno zaradi tega so nastala številna dela, o katerih marsikdo še danes, po tolikih letih, ne ve ničesar. Slovenski književniki so od začetka zavzeli protivojno stališče, kar je razvidno tudi iz njihovih del. Ta niso nikakor poveličevala vojne ali jo spodbujala. Avtorji so slikovito opisovali grozo, ki jo je povzročala vojna, in svoja doživetja iz vojne, saj je bil marsikdo izmed njih vojak. Zdaj jih lahko prek del podoživljamo tudi mi in namen literarno-glasbenega recitala je bil ravno ta – podoživeti, kar so doživljali udeleženci vojne. Dela, ki sta jih interpretirala recitatorja, so napisali Fran Saleški Finžgar, duhovnik, pisatelj in dramatik, ki je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom. Za njegova dela je predvsem značilno, da so tesno povezana z življenjem. O prvi svetovni vojni je napisal povest Prerokovana, v kateri je opisal odhajanje mož in fantov v vojsko. Na prireditvi je osrednje mesto dobil Rudolf Maister, slovenski pesnik, general in odločen borec za severno mejo. Čeprav se ga ljudje večinoma spominjajo po boju za severno mejo, pa je bil Maister znan pesnik in kulturni delavec. Kot dijak je bil tudi član literarnega društva Zadruga, kjer se je seznanil z znanimi slovenskimi avtorji, kot so Dragutin Kete, Josip Murn in Ivan Cankar. Maister je pisal pesmi, podpisoval pa se je s psevdonimi, največkrat s psevdonimom Vojanov. Na literarno-glasbenem recitalu so obiskovalci lahko prisluhnili njegovim delom: Patrola, Rožmarin, Še zadnji zvon, Gosposvetska straža, Naprej in Naši mejniki. Med deli, ki smo jih slišali, so bila tudi dela Janeza Jalna, Ivana Matičiča, Antona Leskovca, Franceta Zbašnika, Frana Albrehta, Cvetka Golarja, Ivana Cankarja in številnih drugih. Večer so popestrili Zasavski fantje, ki so zapeli ljudsko Doberdob, Vrečkov Rožmarin na Maistrovo besedilo in Slovenec sem skladatelja Benjamina Ipavca. Večer je z besedili o prvi svetovni vojni uspešno naslikal, kaj so vojaki preživljali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / / 11:04

Strožji pogoji za podaljšan čas

V Železnikih nameravajo gostincem poostriti pogoje za pridobitev in odvzem soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 27. januar 2020 / 21:32

Zakonca na romarskih poteh

Romarska pot k svetemu Jakobu v Compostello v Španiji je začarala že marsikaterega popotnika, ali kakor je dejal večkratni romar dr. Vladimir Žumer z Zgornje Bele: ko greš, te okuži virus Santiaga. Na...

Kronika / ponedeljek, 27. januar 2020 / 21:31

Od države terja več kot petdeset milijonov evrov

Na kranjskem sodišču so v sredo ekspresno končali obravnave treh odškodninskih zahtevkov v skupni višini skoraj 52,5 milijona evrov, ki jih je nesojeni lastnik gradu Podvin, poslovnež Zlatan Kudić, vl...

Jesenice / ponedeljek, 27. januar 2020 / 21:30

Potrebna tudi obnova ostrešja

Pri obnovi Bucelleni-Ruardove graščine se je izkazalo, da je potrebna tudi celovita obnova ostrešja. Dela se bodo zavlekla do novembra, dodatni stroški pa so ocenjeni na 413 tisoč evrov.

Gorenjska / ponedeljek, 27. januar 2020 / 21:30

Kam s komunalnim blatom

Ker Madžarska, kamor smo izvažali večino slovenskega komunalnega blata, ne potrjuje več novih dovoljenj za izvoz blata, so ga na nekaterih čistilnih napravah že prisiljeni skladiščiti.

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. januar 2020 / 18:13

Stečaj vplival na promet

V družbi Fraport Slovenija so v minulem letu na brniškem letališču zabeležili petodstotni padec števila potnikov, kar je predvsem posledica stečaja Adrie Airways. Z nadomestilom izpadlega prometa so z...