Marjeta Žebovec z recitatorjema (Foto: Tina Dokl)

Z besedo proti vojni

Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni recital, popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje.

Dela slovenskih avtorjev, ki so pisali o prvi svetovni vojni, sta recitirala Tanja Jenko in Marko Črtalič. Prireditev je bila namenjena spominu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Avtorji, pesniki, pisatelji so v tistem času želeli protestirati proti vojni s stihi in proznimi besedili in ravno zaradi tega so nastala številna dela, o katerih marsikdo še danes, po tolikih letih, ne ve ničesar. Slovenski književniki so od začetka zavzeli protivojno stališče, kar je razvidno tudi iz njihovih del. Ta niso nikakor poveličevala vojne ali jo spodbujala. Avtorji so slikovito opisovali grozo, ki jo je povzročala vojna, in svoja doživetja iz vojne, saj je bil marsikdo izmed njih vojak. Zdaj jih lahko prek del podoživljamo tudi mi in namen literarno-glasbenega recitala je bil ravno ta – podoživeti, kar so doživljali udeleženci vojne. Dela, ki sta jih interpretirala recitatorja, so napisali Fran Saleški Finžgar, duhovnik, pisatelj in dramatik, ki je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom. Za njegova dela je predvsem značilno, da so tesno povezana z življenjem. O prvi svetovni vojni je napisal povest Prerokovana, v kateri je opisal odhajanje mož in fantov v vojsko. Na prireditvi je osrednje mesto dobil Rudolf Maister, slovenski pesnik, general in odločen borec za severno mejo. Čeprav se ga ljudje večinoma spominjajo po boju za severno mejo, pa je bil Maister znan pesnik in kulturni delavec. Kot dijak je bil tudi član literarnega društva Zadruga, kjer se je seznanil z znanimi slovenskimi avtorji, kot so Dragutin Kete, Josip Murn in Ivan Cankar. Maister je pisal pesmi, podpisoval pa se je s psevdonimi, največkrat s psevdonimom Vojanov. Na literarno-glasbenem recitalu so obiskovalci lahko prisluhnili njegovim delom: Patrola, Rožmarin, Še zadnji zvon, Gosposvetska straža, Naprej in Naši mejniki. Med deli, ki smo jih slišali, so bila tudi dela Janeza Jalna, Ivana Matičiča, Antona Leskovca, Franceta Zbašnika, Frana Albrehta, Cvetka Golarja, Ivana Cankarja in številnih drugih. Večer so popestrili Zasavski fantje, ki so zapeli ljudsko Doberdob, Vrečkov Rožmarin na Maistrovo besedilo in Slovenec sem skladatelja Benjamina Ipavca. Večer je z besedili o prvi svetovni vojni uspešno naslikal, kaj so vojaki preživljali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 22. april 2022 / 13:58

Predčasno glasovalo rekordnih 130 tisoč volivcev

Kranj – Predčasnega glasovanja pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami, ki je potekalo od torka do četrtka, se je po podatkih okrajnih volilnih komisij udeležilo skupno 130.151 volivcev oziroma...

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 12. januar 2020 / 18:52

S priklopnikom na bok

Škofja Loka – Škofjeloški policisti so ta teden v Škofji Loki obravnavali prevrnitev priklopnika tovornega vozila. Okoliščine kažejo, da je razlog za nesrečo v neprilagojeni hitrosti vožnje. V nesr...

Gospodarstvo / nedelja, 12. januar 2020 / 18:51

Iztisnitev z neprimerno odpravnino

Ljubljana – V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) opozarjajo na iztisnitev malih delničarjev družbe Menina iz Šmarce, s, kot pravijo, žaljivo odpravnino. Glavni delničar, ki ga predsta...

Škofja Loka / nedelja, 12. januar 2020 / 18:47

Neznosna gneča na vlakih

Naša bralka in redna potnica na vlaku iz Škofje Loke v Ljubljano opozarja na nenehno gnečo na vlakih ob prometnih konicah. Pri Slovenskih železnicah potnikom obetajo boljše čase z novimi vlaki.

Razvedrilo / nedelja, 12. januar 2020 / 18:46

Anže in prijatelji

Ljudski dom v Kranjski Gori je ponovno gostil koncert Anžeta Gregoriča - Anzheta in njegovih glasbenih prijateljev, ki ga je Anže preprosto poimenoval kar Anzhe in prijatelji.

GG Plus / nedelja, 12. januar 2020 / 18:43

Viljem Požgaj in njegova tiskarna

V preteklosti so v Sloveniji skoraj izginila zasebna družinska podjetja. Med tistimi, ki so še vedno »pri življenju«, je tiskarna Viljema Požgaja, ki je leta 1900 na Kokrškem bregu 2 v Kranju ustan...