Marjeta Žebovec z recitatorjema (Foto: Tina Dokl)

Z besedo proti vojni

Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni recital, popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje.

Dela slovenskih avtorjev, ki so pisali o prvi svetovni vojni, sta recitirala Tanja Jenko in Marko Črtalič. Prireditev je bila namenjena spominu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Avtorji, pesniki, pisatelji so v tistem času želeli protestirati proti vojni s stihi in proznimi besedili in ravno zaradi tega so nastala številna dela, o katerih marsikdo še danes, po tolikih letih, ne ve ničesar. Slovenski književniki so od začetka zavzeli protivojno stališče, kar je razvidno tudi iz njihovih del. Ta niso nikakor poveličevala vojne ali jo spodbujala. Avtorji so slikovito opisovali grozo, ki jo je povzročala vojna, in svoja doživetja iz vojne, saj je bil marsikdo izmed njih vojak. Zdaj jih lahko prek del podoživljamo tudi mi in namen literarno-glasbenega recitala je bil ravno ta – podoživeti, kar so doživljali udeleženci vojne. Dela, ki sta jih interpretirala recitatorja, so napisali Fran Saleški Finžgar, duhovnik, pisatelj in dramatik, ki je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom. Za njegova dela je predvsem značilno, da so tesno povezana z življenjem. O prvi svetovni vojni je napisal povest Prerokovana, v kateri je opisal odhajanje mož in fantov v vojsko. Na prireditvi je osrednje mesto dobil Rudolf Maister, slovenski pesnik, general in odločen borec za severno mejo. Čeprav se ga ljudje večinoma spominjajo po boju za severno mejo, pa je bil Maister znan pesnik in kulturni delavec. Kot dijak je bil tudi član literarnega društva Zadruga, kjer se je seznanil z znanimi slovenskimi avtorji, kot so Dragutin Kete, Josip Murn in Ivan Cankar. Maister je pisal pesmi, podpisoval pa se je s psevdonimi, največkrat s psevdonimom Vojanov. Na literarno-glasbenem recitalu so obiskovalci lahko prisluhnili njegovim delom: Patrola, Rožmarin, Še zadnji zvon, Gosposvetska straža, Naprej in Naši mejniki. Med deli, ki smo jih slišali, so bila tudi dela Janeza Jalna, Ivana Matičiča, Antona Leskovca, Franceta Zbašnika, Frana Albrehta, Cvetka Golarja, Ivana Cankarja in številnih drugih. Večer so popestrili Zasavski fantje, ki so zapeli ljudsko Doberdob, Vrečkov Rožmarin na Maistrovo besedilo in Slovenec sem skladatelja Benjamina Ipavca. Večer je z besedili o prvi svetovni vojni uspešno naslikal, kaj so vojaki preživljali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 25. april 2015 / 21:01

Sprehodila se je po Kranju

Marta Polak si je ob stopetem rojstnem dnevu zaželela ogledati Kranj, ob sprehodu po mestu pa je ugotavljala, da je marsikaj novega, večina tistega, česar se spominja, pa je še vedno na starih mestih....

Objavljeno na isti dan


Bled / petek, 14. maj 2010 / 07:00

Očistili bodo tudi Pokljuko

Pokljuka - Po vzoru »zelenega vikenda« v Bohinju bodo pokljuški turistični delavci ta konec tedna poskrbeli tudi za čistejšo Pokljuko. Jutri in v nedeljo tako Turizem Bohinj, Špo...

Bled / petek, 14. maj 2010 / 07:00

Odstranjevali bodo japonski dresnik

Bled - Društvo za varstvo okolja Bled bo jutri dopoldne organiziralo akcijo odstranjevanja agresivne tujerodne rastline japonski dresnik, ki se je razrasel ob obali Blejskega jez...

Prosti čas / petek, 14. maj 2010 / 07:00

Teden mladih v Kranju

V soboto, 15. maja, se bo v Kranju zaključil tradicionalni Teden mladih, ki ga prireja Klub študentov Kranj.

Prosti čas / petek, 14. maj 2010 / 07:00

Nori na akrobatski ples

Plesni klub Tržič je organiziral tekmo za Pokal Slovenije v akrobatskem rock and rollu. Nastopilo je 39 parov.

Nasveti / petek, 14. maj 2010 / 07:00

Ostri stožec

Svinjak (1637 m) - Švicarji imajo 4478 metrov visok Matterhorn. Gora edinstvene oblike je peta najvišja gora Alp. Slovenci tako visoke gore res nimamo, imamo pa kar dva Matterhorna; oba skupaj sta sic...