Marjeta Žebovec z recitatorjema (Foto: Tina Dokl)

Z besedo proti vojni

Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni recital, popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje.

Dela slovenskih avtorjev, ki so pisali o prvi svetovni vojni, sta recitirala Tanja Jenko in Marko Črtalič. Prireditev je bila namenjena spominu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Avtorji, pesniki, pisatelji so v tistem času želeli protestirati proti vojni s stihi in proznimi besedili in ravno zaradi tega so nastala številna dela, o katerih marsikdo še danes, po tolikih letih, ne ve ničesar. Slovenski književniki so od začetka zavzeli protivojno stališče, kar je razvidno tudi iz njihovih del. Ta niso nikakor poveličevala vojne ali jo spodbujala. Avtorji so slikovito opisovali grozo, ki jo je povzročala vojna, in svoja doživetja iz vojne, saj je bil marsikdo izmed njih vojak. Zdaj jih lahko prek del podoživljamo tudi mi in namen literarno-glasbenega recitala je bil ravno ta – podoživeti, kar so doživljali udeleženci vojne. Dela, ki sta jih interpretirala recitatorja, so napisali Fran Saleški Finžgar, duhovnik, pisatelj in dramatik, ki je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom. Za njegova dela je predvsem značilno, da so tesno povezana z življenjem. O prvi svetovni vojni je napisal povest Prerokovana, v kateri je opisal odhajanje mož in fantov v vojsko. Na prireditvi je osrednje mesto dobil Rudolf Maister, slovenski pesnik, general in odločen borec za severno mejo. Čeprav se ga ljudje večinoma spominjajo po boju za severno mejo, pa je bil Maister znan pesnik in kulturni delavec. Kot dijak je bil tudi član literarnega društva Zadruga, kjer se je seznanil z znanimi slovenskimi avtorji, kot so Dragutin Kete, Josip Murn in Ivan Cankar. Maister je pisal pesmi, podpisoval pa se je s psevdonimi, največkrat s psevdonimom Vojanov. Na literarno-glasbenem recitalu so obiskovalci lahko prisluhnili njegovim delom: Patrola, Rožmarin, Še zadnji zvon, Gosposvetska straža, Naprej in Naši mejniki. Med deli, ki smo jih slišali, so bila tudi dela Janeza Jalna, Ivana Matičiča, Antona Leskovca, Franceta Zbašnika, Frana Albrehta, Cvetka Golarja, Ivana Cankarja in številnih drugih. Večer so popestrili Zasavski fantje, ki so zapeli ljudsko Doberdob, Vrečkov Rožmarin na Maistrovo besedilo in Slovenec sem skladatelja Benjamina Ipavca. Večer je z besedili o prvi svetovni vojni uspešno naslikal, kaj so vojaki preživljali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 07:00

Podpore za naložbe v predelavo in trženje

Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek v Uradnem listu objavilo javni razpis, na podlagi katerega gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadru...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 3. julij 2015 / 23:07

Slavko je odšel med nesmrtne

Njegova zapuščina je veličastna. Urejena rojstna domačija v Begunjah, ki je postal že za časa njegovega življenja romarski kraj, muzej, galerija in glasbena šola, festival Avsenik, tekmovanje harmonik...

Kronika / petek, 3. julij 2015 / 14:29

Osumljenca uboja kmalu izsledili

Tržičan, ki ga sumijo včerajšnjega uboja 40-letnega znanca, je še vedno v policijskem pridržanju.

Radovljica / petek, 3. julij 2015 / 12:26

Kovaški praznik v Kropi

Kropa – Za danes in jutri so v Kropi pripravili sklop prireditev v okviru Kovaškega šmarna, praznika, ki po eni strani predstavlja spomin na dolgoletno kovaško tradicijo kraja, po drug strani pa pr...

Šport / petek, 3. julij 2015 / 12:16

Kajakaški praznik v Bohinju

Bohinj – V Bohinju se danes začenja evropsko prvenstvo v kajakaškem maratonu, na katerem bo do nedelje nastopilo dvesto petdeset kajakašev in kanuistov na mirnih vodah iz triindvajsetih držav. Prij...

GG Plus / petek, 3. julij 2015 / 12:00

Korenine in semena človeštva

Tomo Križnar, svetovni popotnik in humanitarni aktivist, ravno danes prejema nagrado državljan Evrope. Z dobitnikom, ki bo novembra v Berlinu prejel tudi letošnjo nagrado ethecon fundacije Blue Planet...