Marjeta Žebovec z recitatorjema (Foto: Tina Dokl)

Z besedo proti vojni

Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni recital, popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje.

Dela slovenskih avtorjev, ki so pisali o prvi svetovni vojni, sta recitirala Tanja Jenko in Marko Črtalič. Prireditev je bila namenjena spominu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Avtorji, pesniki, pisatelji so v tistem času želeli protestirati proti vojni s stihi in proznimi besedili in ravno zaradi tega so nastala številna dela, o katerih marsikdo še danes, po tolikih letih, ne ve ničesar. Slovenski književniki so od začetka zavzeli protivojno stališče, kar je razvidno tudi iz njihovih del. Ta niso nikakor poveličevala vojne ali jo spodbujala. Avtorji so slikovito opisovali grozo, ki jo je povzročala vojna, in svoja doživetja iz vojne, saj je bil marsikdo izmed njih vojak. Zdaj jih lahko prek del podoživljamo tudi mi in namen literarno-glasbenega recitala je bil ravno ta – podoživeti, kar so doživljali udeleženci vojne. Dela, ki sta jih interpretirala recitatorja, so napisali Fran Saleški Finžgar, duhovnik, pisatelj in dramatik, ki je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom. Za njegova dela je predvsem značilno, da so tesno povezana z življenjem. O prvi svetovni vojni je napisal povest Prerokovana, v kateri je opisal odhajanje mož in fantov v vojsko. Na prireditvi je osrednje mesto dobil Rudolf Maister, slovenski pesnik, general in odločen borec za severno mejo. Čeprav se ga ljudje večinoma spominjajo po boju za severno mejo, pa je bil Maister znan pesnik in kulturni delavec. Kot dijak je bil tudi član literarnega društva Zadruga, kjer se je seznanil z znanimi slovenskimi avtorji, kot so Dragutin Kete, Josip Murn in Ivan Cankar. Maister je pisal pesmi, podpisoval pa se je s psevdonimi, največkrat s psevdonimom Vojanov. Na literarno-glasbenem recitalu so obiskovalci lahko prisluhnili njegovim delom: Patrola, Rožmarin, Še zadnji zvon, Gosposvetska straža, Naprej in Naši mejniki. Med deli, ki smo jih slišali, so bila tudi dela Janeza Jalna, Ivana Matičiča, Antona Leskovca, Franceta Zbašnika, Frana Albrehta, Cvetka Golarja, Ivana Cankarja in številnih drugih. Večer so popestrili Zasavski fantje, ki so zapeli ljudsko Doberdob, Vrečkov Rožmarin na Maistrovo besedilo in Slovenec sem skladatelja Benjamina Ipavca. Večer je z besedili o prvi svetovni vojni uspešno naslikal, kaj so vojaki preživljali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / nedelja, 9. maj 2021 / 07:46

Pomoč države podjetništvu

Država se je odlično odzvala na gospodarsko krizo, ki jo je povzročil covid-19. Predvsem v delu, ko gre za nadomestila delavcem na čakanju, skrajšan delovni čas, z moratoriji pri odplačilu kreditov...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 23. februar 2007 / 06:00

Kdaj tekaški mostovi

Ker niso dobili soglasja dveh lastnikov zemljišč, je v vodo padla sponzorska ponudba za gradnjo mostu v Ratečah.

Splošno / petek, 23. februar 2007 / 06:00

Župan bo dobil novo vozilo

Na proračun občinski svetniki niso imeli bistvenih pripomb, še najdlje se je pri komentiranju proračunskih postavk zadržal Robert Plavčak. Med drugim je ugotovil, da so stroški za župana niz...

Splošno / petek, 23. februar 2007 / 06:00

Več proračunskega denarja kot lani

Občina Kranjska Gora ima letos v proračunu na voljo več denarja kot lani.

Splošno / petek, 23. februar 2007 / 06:00

Deklice bodo cepili proti raku na materničnem vratu

Občina Kranjska Gora se je pridružila nekaterih drugim občinam v Sloveniji, ki bodo iz občinskega proračuna plačale preventivno cepljenje deklic proti raku na materničnem vratu. Po podat...

Splošno / petek, 23. februar 2007 / 06:00

Zelena luč za razvoj turizma v Mojstrani

Tako projekt gradnje turističnega objekta ob vznožju smučišča kot obnove hotela Triglav sta dobila potrebno soglasje.