Marjeta Žebovec z recitatorjema (Foto: Tina Dokl)

Z besedo proti vojni

Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni recital, popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje.

Dela slovenskih avtorjev, ki so pisali o prvi svetovni vojni, sta recitirala Tanja Jenko in Marko Črtalič. Prireditev je bila namenjena spominu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Avtorji, pesniki, pisatelji so v tistem času želeli protestirati proti vojni s stihi in proznimi besedili in ravno zaradi tega so nastala številna dela, o katerih marsikdo še danes, po tolikih letih, ne ve ničesar. Slovenski književniki so od začetka zavzeli protivojno stališče, kar je razvidno tudi iz njihovih del. Ta niso nikakor poveličevala vojne ali jo spodbujala. Avtorji so slikovito opisovali grozo, ki jo je povzročala vojna, in svoja doživetja iz vojne, saj je bil marsikdo izmed njih vojak. Zdaj jih lahko prek del podoživljamo tudi mi in namen literarno-glasbenega recitala je bil ravno ta – podoživeti, kar so doživljali udeleženci vojne. Dela, ki sta jih interpretirala recitatorja, so napisali Fran Saleški Finžgar, duhovnik, pisatelj in dramatik, ki je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom. Za njegova dela je predvsem značilno, da so tesno povezana z življenjem. O prvi svetovni vojni je napisal povest Prerokovana, v kateri je opisal odhajanje mož in fantov v vojsko. Na prireditvi je osrednje mesto dobil Rudolf Maister, slovenski pesnik, general in odločen borec za severno mejo. Čeprav se ga ljudje večinoma spominjajo po boju za severno mejo, pa je bil Maister znan pesnik in kulturni delavec. Kot dijak je bil tudi član literarnega društva Zadruga, kjer se je seznanil z znanimi slovenskimi avtorji, kot so Dragutin Kete, Josip Murn in Ivan Cankar. Maister je pisal pesmi, podpisoval pa se je s psevdonimi, največkrat s psevdonimom Vojanov. Na literarno-glasbenem recitalu so obiskovalci lahko prisluhnili njegovim delom: Patrola, Rožmarin, Še zadnji zvon, Gosposvetska straža, Naprej in Naši mejniki. Med deli, ki smo jih slišali, so bila tudi dela Janeza Jalna, Ivana Matičiča, Antona Leskovca, Franceta Zbašnika, Frana Albrehta, Cvetka Golarja, Ivana Cankarja in številnih drugih. Večer so popestrili Zasavski fantje, ki so zapeli ljudsko Doberdob, Vrečkov Rožmarin na Maistrovo besedilo in Slovenec sem skladatelja Benjamina Ipavca. Večer je z besedili o prvi svetovni vojni uspešno naslikal, kaj so vojaki preživljali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 8. junij 2021 / 08:36

Nekaj sladkega

Komik Tin Vodopivec se bo lotil snemanja komedije. Pri uresničitvi projekta bodo pomagala tudi sredstva, ki jih zbira na platformi Kickstarter.

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 2. junij 2021 / 23:38

Pibernikovo ime čitalnici, ne knjižnici

Kranj – Kranjski mestni svetniki so prejšnji teden na predlog podžupana Janeza Černeta sklenili, da po umrlem profesorju Francetu Piberniku poimenujejo čitalnico v Mestni knjižnici Kranj (MKK) in n...

Kamnik / sreda, 2. junij 2021 / 23:35

Šole na Gozdu ne bodo zaprli

Čeprav kar nekaj staršev iz doline Črne in okoliških vasi svojih otrok ne želi vpisati v Podružnično šolo Gozd, na Občini Kamnik o zaprtju ne razmišljajo. Stavba je sicer dotrajana in jo bo v prihodnj...

Slovenija / sreda, 2. junij 2021 / 23:32

Velik dan za markaciste

Državnozborski poslanci so soglasno sprejeli predlog novele Zakona o planinskih poteh, ki zagotavlja stalna sredstva za vzdrževanje in obnovo planinskih poti.

Nasveti / sreda, 2. junij 2021 / 23:27

Ni pomladi brez špargljev

Spomladi ne moremo mimo špargljev. Če jih bomo pripravili v rižoti ali skupaj z jajci, nam zagotovo ne bo žal, da smo jih kupili.

Razvedrilo / sreda, 2. junij 2021 / 23:22

Visoki jubilej mame Minke

Marija Kordež iz Zaloga pri Cerkljah je praznovala devetdeseti rojstni dan. Na njen praznik se je zbrala vsa njena družina. Minka, kot ji pravijo, je življenje posvetila delu. Največ časa se je ukvarj...