Marjeta Žebovec z recitatorjema (Foto: Tina Dokl)

Z besedo proti vojni

Marjeta Žebovec je v prostorih Gorenjskega glasa priredila literarno-glasbeni recital, popestrili pa so ga fantje iz pevskega društva Zasavski fantje.

Dela slovenskih avtorjev, ki so pisali o prvi svetovni vojni, sta recitirala Tanja Jenko in Marko Črtalič. Prireditev je bila namenjena spominu na 90. obletnico konca prve svetovne vojne. Avtorji, pesniki, pisatelji so v tistem času želeli protestirati proti vojni s stihi in proznimi besedili in ravno zaradi tega so nastala številna dela, o katerih marsikdo še danes, po tolikih letih, ne ve ničesar. Slovenski književniki so od začetka zavzeli protivojno stališče, kar je razvidno tudi iz njihovih del. Ta niso nikakor poveličevala vojne ali jo spodbujala. Avtorji so slikovito opisovali grozo, ki jo je povzročala vojna, in svoja doživetja iz vojne, saj je bil marsikdo izmed njih vojak. Zdaj jih lahko prek del podoživljamo tudi mi in namen literarno-glasbenega recitala je bil ravno ta – podoživeti, kar so doživljali udeleženci vojne. Dela, ki sta jih interpretirala recitatorja, so napisali Fran Saleški Finžgar, duhovnik, pisatelj in dramatik, ki je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom. Za njegova dela je predvsem značilno, da so tesno povezana z življenjem. O prvi svetovni vojni je napisal povest Prerokovana, v kateri je opisal odhajanje mož in fantov v vojsko. Na prireditvi je osrednje mesto dobil Rudolf Maister, slovenski pesnik, general in odločen borec za severno mejo. Čeprav se ga ljudje večinoma spominjajo po boju za severno mejo, pa je bil Maister znan pesnik in kulturni delavec. Kot dijak je bil tudi član literarnega društva Zadruga, kjer se je seznanil z znanimi slovenskimi avtorji, kot so Dragutin Kete, Josip Murn in Ivan Cankar. Maister je pisal pesmi, podpisoval pa se je s psevdonimi, največkrat s psevdonimom Vojanov. Na literarno-glasbenem recitalu so obiskovalci lahko prisluhnili njegovim delom: Patrola, Rožmarin, Še zadnji zvon, Gosposvetska straža, Naprej in Naši mejniki. Med deli, ki smo jih slišali, so bila tudi dela Janeza Jalna, Ivana Matičiča, Antona Leskovca, Franceta Zbašnika, Frana Albrehta, Cvetka Golarja, Ivana Cankarja in številnih drugih. Večer so popestrili Zasavski fantje, ki so zapeli ljudsko Doberdob, Vrečkov Rožmarin na Maistrovo besedilo in Slovenec sem skladatelja Benjamina Ipavca. Večer je z besedili o prvi svetovni vojni uspešno naslikal, kaj so vojaki preživljali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 17. junij 2019 / 18:51

Spomnili so se ponesrečenih reševalcev

Okrešelj – Minulo soboto je bila na Okrešlju 22. slovesnost, na kateri so se spomnili petih gorskih reševalcev, ki so se smrtno ponesrečili v Turski gori med vajo gorskega reševanja s helikopterjem...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 1. november 2021 / 22:57

Fotografski poet krajine pod Blegošem

V galeriji Snovanj to pot odpiramo priložnostno razstavo krajinskih fotografij arhitekta, fotografa in filmskega scenografa Toneta Mlakarja (1921–2020). Rodil se je v Žireh, živel največ v Škofji Loki...

GG Plus / ponedeljek, 1. november 2021 / 22:54

Drugi dom radovljiških športnikov

Letos mineva sto let, odkar so člani radov­ljiškega sokolskega društva v središču Radovljice slovesno odprli novi Telovadni dom. Aleks Čebulj, starosta radovljiškega športa, je ob tej priložnosti izda...

Zanimivosti / ponedeljek, 1. november 2021 / 18:36

Varne ceste

Marljivi cestni delavci vseskozi skrbijo za dobro označene ter s tem za prometne udeležence varne cestne površine. Premalokrat se zavedamo pomembnosti njihovega dela, pa najsi gre za standardne obn...

GG Plus / ponedeljek, 1. november 2021 / 18:34

Gospodarji in služinčad

Ostali smo pri zgodbi, ko je hlapec namerno naredil domači hčeri otroka.

GG Plus / ponedeljek, 1. november 2021 / 18:34

Kolajne na poletnih olimpijskih igrah

Aktivnost, ki Slovence združuje, je šport. Vsi se veselimo uspehov, ki ime Slovenije ponesejo po širnem svetu. Prvo slovensko olimpijsko medaljo so iz Barcelone leta 1992 prinesli Gorenjci.