Osamosvojitev Slovenije in ADP
»Čeprav je bila moja knjiga o slovenskem osamosvajanju razprodana, o drugi izdaji nisem razmišljal. Ko pa se je zgodba, povezana z notifikacijo Avstrijske državne pogodbe (ADP), zadela čedalje bolj zapletati in je bilo vse več znakov, da pozivi k notifikaciji pri pristojnih organih niti po petindvajsetih letih niso doživeli nobenega odziva, sem se odločil za novo knjigo s parafraziranim naslovom prve – Osamosvojitev Slovenije in ADP: pogled z Dunaja in iz Ljubljane. V primerjavi s prvo knjigo so v njej tri pomembne spremembe. Prvič. Knjiga sicer obravnava osamosvajanje, vendar sem namesto glagolnika iz nedovršnega glagola uporabil glagolnik osamosvojitev, ki je izpeljan iz dovršnega glagola, dogajanje je torej nadomestil njegov rezultat. Ne gre za opisovanje osamosvajanja brez časovno določenega roka, ampak je poudarek na osamosvojitvi s časovno točno določenim datumom, to je 25. junij 1991. Drugič. Tarča obravnave je nasledstvo Slovenije po Jugoslaviji glede ADP. Namen knjige ni ponoviti obširen opus problematike, ampak opozoriti na dogajanje v zvezi z notifikacijo, saj bi osamosvajanje brez te ostalo samo politična parola za predvolilno propagando. Tretjič. V podnaslovu knjige je pogled iz Beograda zamenjal pogled z Dunaja. Ta podnaslov pri marsikom lahko sproži zanimive zgodovinske reminiscence.« (Str. 5)
Avtor te knjige je priznani slovenski ustavni pravnik in gorenjski rojak. Kako prav ima v svojih trditvah, se je pokazalo prav zdaj, ko smo na Koroškem priča novemu napadu nemške večine na slovensko manjšino. Vprašanje je, kaj bi morala za izpolnjevanje tistega, kar manjšini zagotavlja že ADP, storiti aktualna slovenska oblast. »Knjiga je nastala kot izraz protesta proti neprofesionalnemu (neprizadevnemu) odnosu profesionalnega kadra na zunanjem ministrstvu do tega vprašanja. Verjetno ne bo težko ugotoviti, kdo je bil od začetka in kdo najdlje na zunanjem ministrstvu.« (Str. 6) Septembra 2016 je državni svet pozval vlado, naj zahteva notifikacijo ADP, vendar je vlada ocenila, da to ni potrebno. Prav zdaj se kaže, kako nepremišljeno in kratkovidno je ravnala. Da bo bolj jasno, za kaj gre, razložimo pojem notifikacije. Latinski »notum facere« pomeni naredi poznano, naznaniti. Slovenska država bi morala že na začetku z diplomatsko noto »naznaniti« zahtevo, da se ji v ADP prizna nasledstvo po Jugoslaviji. Šele po notifikaciji bi lahko bolj odločno zahtevala udejanjanje tistega, kar je v ADP izrecno določeno.