Leto koroških obletnic

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 17. marec 2018 / 12:08

Na Koroškem so se že ali pa se še bodo spomnili pomembnih obletnic iz zgodovine dežele, ki so zaznamovale in spremenile položaj in življenje Slovencev na Koroškem. Zgodovinar dr. Teodor Domej omenja nekatere.

V ponedeljek, 12. marca, je minilo 80 let od »anšlusa«, ko je 65.000 nemških vojakov in policistov prestopilo meje prve avstrijske republike in jo pripojilo k nemškemu rajhu. Dan kasneje je avstrijska vlada prejela poseben zakon o popolni združitvi Avstrije z nemškim rajhom. Avstrija in Avstrijci so med letoma 1938 in 1945 igrali dvojno vlogo, saj so bili številni goreči zagovorniki nacionalsocializma in so delovali tudi v vrhu nacistične oblasti na Gorenjskem, posebej kruto pa so se znašali nad sodržavljani oziroma sodeželani slovenske narodnosti. Predsednik Republike Avstrije Aleksander Van der Bellen je zato ob obletnici tega dogodka dejal, da »Avstrijci med drugo svetovno vojno niso bili samo žrtve, ampak tudi storilci«. Znano je, da je nemška oblast zaplenila vse premoženje slovenskih društev in prepovedala njihovo delovanje, nad 200 koroških slovenskih družin pa je bilo izgnanih v taborišča.

Letos mineva sto let od konca prve svetovne vojne in propada habsburške monarhije, ki je pomenil tudi določanje novih meja v delu Evrope. Tudi naše zahodne meje z Italijo in severne z Avstrijo, za katero so se najprej osamljeno bojevali Maistrovi borci, šele nato pa sta se zganili ljubljanska in beograjska oblast in poslali na Koroško svoje čete. Žal je severna meja ostala na Karavankah in južni del Koroške z okrog 70.000 Slovenci pod Avstrijo. Leto mineva tudi 75 let Moskovske deklaracije, s katero so zavezniki napovedali ustanovitev samostojne države Avstrije, tako imenovane druge republike, pod pogojem, če se bodo Avstrijci vključili v boj proti nacizmu. To so storili le Slovenci, ki pa jim žal avstrijska oblast tega ne priznava. Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 jim je s sedmim členom dala pravice, od katerih jih je precej ostalo na papirju oziroma so bile zmanjšane. Ena od obveznosti avstrijske države, zapisana v pogodbi, je bila zagotovitev obveznega dvojezičnega šolstva na slovenskem naselitvenem območju. Pred 60 leti, leta 1958, komaj tri leta po sprejemu Avstrijske državne pogodbe, je bilo obvezno dvojezično šolstvo ukinjeno. Od tedaj se je bilo treba k dvojezičnemu pouku prijaviti.