Možic na vrhu Male Košute. V ozadju greben Kamniško-Savinjskih Alp. / Foto: Jelena Justin

V soseščini Košute

Mala Košuta (1740 m n. m.), Plešivec (1801 m n. m.) in Pečovnik (1640 m n. m.) – Greben Košute dobro poznamo, a v njeni neposredni bližini sta dva vrhova, ki sta zaradi opevanega, žagastega grebena bolj poredko obiskana.

Vrhovi desetkilometrskega grebena Košuta so dobro obiskani, a v njeni neposredni bližini sta vsaj dva vrhova, ki sta rahlo zapostavljena in redkeje obiskana, kljub temu da sta edinstvena, sploh drugi vrh postreže z zanimivim pogledom na žago Košute. Danes bomo obiskali Malo Košuto in Plešivec.

Izhodišče vzpona je parkirišče pod planino Dolga njiva. Do nje pridemo skozi Dolžanovo sotesko, mimo Jelendola (Puterhofa) do Medvodja, kjer pri nekdanji stražnici zavijemo levo po makadamski cesti. Odkar so Bornovi potomci dobili z denacionalizacijo nazaj gozdove pod Košuto, se je cesta precej uredila. Na razpotju zavijemo desno, kjer dosežemo urejeno parkirišče. V 20 minutah smo na spodnji planini Dolga njiva, kjer je tudi planšarija.

Začnemo se vzpenjati po spodnji planini. Na začetku zgornje planine se levo odcepi markirana pot na Košutnikov turn, mi pa nadaljujemo vzpon po planini, vse do njenega konca, do ograje. Vmes gremo mimo smerokaza za sedlo Potok, ki je na avstrijski strani. Od tukaj dalje pot ni več označena, steza pa je precej lahko sledljiva. Gremo v smeri smerokaza in dosežemo manjše sedelce; levo gre pot na Tolsto Košuto, mi pa zavijemo strmo desno navzgor proti Mali Košuti. Pogled na avstrijsko stran se ustavi na krušljivem pobočju, imenovanem Meli. Steza se najprej strmo dvigne po robu pobočja. Previdno, da ne zdrsnemo. Ponekod je na poti nekaj ruševja, a nam ne predstavlja problema. V nadaljnjih nekaj minutah dosežemo vrh Male Košute, ki dominira na koncu Zgornje dolge njive. Predlagam, da sledimo stezici, ki poteka v smeri mejnih kamnov. Na ta način bomo prehodili celoten greben in se spustili na planino nazaj, malce pred ličnim smerokazom za Plešivec. Sledimo stezici, ki se precej strmo vzpenja med ruševjem. Steza je lahko sledljiva. Dosežemo predvrh, na katerem je ogromen mejni kamen, levo od njega zagledamo stezico, ki vodi v smeri Jezerskega oz. Pečovnika, stezo, po kateri bomo nadaljevali pot. Od mejnega kamna stopimo še nekaj korakov naprej, da dosežemo pravi vrh Plešivca. Vrnemo se do mejnega kamna in zavijemo desno navzdol v smeri Pečovnika. Ves čas sledimo mejnim kamnom med Slovenijo in Avstrijo. Ob poti nas presenetijo ogromni granitni skladi. Dosežemo velik travnik, kjer je lovska opazovalnica. Sledimo travniku, malce izgubimo višino, hodimo ob leseni ograji in se ponovno začnemo zlagoma vzpenjati proti Pečovniku. Če smo stezosledci, predlagam naslednji sestop, sicer se vrnemo na Dolgo njivo po poti vzpona.

S Pečovnika sledimo stezici, izgubljamo višino, držimo se desne strani, ko zagledamo kolovoz, ki se spušča. Dosežemo nekakšno grapo, steza je precej slabo sledljiva, ko dosežemo udobno stezico, ki se obrne v desno oz. proti zahodu. Nadaljujemo po tej stezi in kmalu opazimo povsem nove markacije, pod katerimi je tudi modra črta, kar pomeni turnokolesarsko pot. To je markirana pot, ki povezuje Dolgo njivo z Jezerskim, mimo planine Brsnina. K sreči je pot odlično markirana, a kljub temu moramo biti oprezni za markacijami, saj pot preskakuje z leve na desno. Ko dosežemo planino Brsnina, nas preseneti vpisna skrinjica. Od planine dalje se spustimo skozi gozd, dosežemo širši kolovoz, potem nas pa čaka spet nekaj vzpona, kar nas pripelje na še en kolovoz, po katerem se spustimo do Spodnje Dolge njive, od tam pa na izhodišče Pod Krnico. Tudi od Brsnine dalje bodimo pozorni na markacije.

Nadmorska višina: maks. 1801 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 4 / 5 (orientacija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / torek, 14. november 2006 / 06:00

Kamnik del evropskega projekta

V Občini Kamnik bodo v sodelovanju s sedmimi državami postavili prvi most iz karbonskih vlaken pri nas in drugi v Evropi. V Kamniku bo osnovana tudi proizvodnja.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 14. november 2015 / 08:39

Nasvet: ne koruze na koruzo

Ob vse večji razširjenosti koruznega hrošča na Gorenjskem so tudi vse pogostejši pozivi kmetom, da naj kolobarijo in da naj na isto njivo ne sejejo koruze za koruzo.

Slovenija / sobota, 14. november 2015 / 08:37

Človek v vesolju

Znanstveniki so izračunali, da naj bi v celotni človeški zgodovini na zemlji živelo že 108 milijard ljudi. To je seveda le ocena, povsem natančno pa vemo za število ljudi, ki so doslej odpotovali v ve...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:33

Šampion in osebnost za zgled

Na Preji, ki je bila prva z aktivnim vrhunskim športnikom, se je pokazalo, da naše Preje niso le informativni in po možnosti kratkočasni javni intervjuji, ampak imajo tudi vzgojni pomen. Peter Prevc n...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:31

Davorin Jenko – avtor slovenske in srbske himne

Slovenci in tudi Gorenjci se skoraj ne zavedamo, da je naše gore list – skladatelj Davorin Jenko – avtor kar dveh državnih himn. Njegov prijatelj Simon Jenko je napisal pesem Naprej zastav...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:25

Kdo bo filmski junak in kdo goljuf?

V Slovenskem mladinskem gledališču so pred kratkim uprizorili zanimivo gledališko predstavo z naslovom Rokova modrina. Režiser Matjaž Pograjc se je v njej lotil zgodbe slavnega in žal že pokojnega...