Možic na vrhu Male Košute. V ozadju greben Kamniško-Savinjskih Alp. / Foto: Jelena Justin

V soseščini Košute

Mala Košuta (1740 m n. m.), Plešivec (1801 m n. m.) in Pečovnik (1640 m n. m.) – Greben Košute dobro poznamo, a v njeni neposredni bližini sta dva vrhova, ki sta zaradi opevanega, žagastega grebena bolj poredko obiskana.

Vrhovi desetkilometrskega grebena Košuta so dobro obiskani, a v njeni neposredni bližini sta vsaj dva vrhova, ki sta rahlo zapostavljena in redkeje obiskana, kljub temu da sta edinstvena, sploh drugi vrh postreže z zanimivim pogledom na žago Košute. Danes bomo obiskali Malo Košuto in Plešivec.

Izhodišče vzpona je parkirišče pod planino Dolga njiva. Do nje pridemo skozi Dolžanovo sotesko, mimo Jelendola (Puterhofa) do Medvodja, kjer pri nekdanji stražnici zavijemo levo po makadamski cesti. Odkar so Bornovi potomci dobili z denacionalizacijo nazaj gozdove pod Košuto, se je cesta precej uredila. Na razpotju zavijemo desno, kjer dosežemo urejeno parkirišče. V 20 minutah smo na spodnji planini Dolga njiva, kjer je tudi planšarija.

Začnemo se vzpenjati po spodnji planini. Na začetku zgornje planine se levo odcepi markirana pot na Košutnikov turn, mi pa nadaljujemo vzpon po planini, vse do njenega konca, do ograje. Vmes gremo mimo smerokaza za sedlo Potok, ki je na avstrijski strani. Od tukaj dalje pot ni več označena, steza pa je precej lahko sledljiva. Gremo v smeri smerokaza in dosežemo manjše sedelce; levo gre pot na Tolsto Košuto, mi pa zavijemo strmo desno navzgor proti Mali Košuti. Pogled na avstrijsko stran se ustavi na krušljivem pobočju, imenovanem Meli. Steza se najprej strmo dvigne po robu pobočja. Previdno, da ne zdrsnemo. Ponekod je na poti nekaj ruševja, a nam ne predstavlja problema. V nadaljnjih nekaj minutah dosežemo vrh Male Košute, ki dominira na koncu Zgornje dolge njive. Predlagam, da sledimo stezici, ki poteka v smeri mejnih kamnov. Na ta način bomo prehodili celoten greben in se spustili na planino nazaj, malce pred ličnim smerokazom za Plešivec. Sledimo stezici, ki se precej strmo vzpenja med ruševjem. Steza je lahko sledljiva. Dosežemo predvrh, na katerem je ogromen mejni kamen, levo od njega zagledamo stezico, ki vodi v smeri Jezerskega oz. Pečovnika, stezo, po kateri bomo nadaljevali pot. Od mejnega kamna stopimo še nekaj korakov naprej, da dosežemo pravi vrh Plešivca. Vrnemo se do mejnega kamna in zavijemo desno navzdol v smeri Pečovnika. Ves čas sledimo mejnim kamnom med Slovenijo in Avstrijo. Ob poti nas presenetijo ogromni granitni skladi. Dosežemo velik travnik, kjer je lovska opazovalnica. Sledimo travniku, malce izgubimo višino, hodimo ob leseni ograji in se ponovno začnemo zlagoma vzpenjati proti Pečovniku. Če smo stezosledci, predlagam naslednji sestop, sicer se vrnemo na Dolgo njivo po poti vzpona.

S Pečovnika sledimo stezici, izgubljamo višino, držimo se desne strani, ko zagledamo kolovoz, ki se spušča. Dosežemo nekakšno grapo, steza je precej slabo sledljiva, ko dosežemo udobno stezico, ki se obrne v desno oz. proti zahodu. Nadaljujemo po tej stezi in kmalu opazimo povsem nove markacije, pod katerimi je tudi modra črta, kar pomeni turnokolesarsko pot. To je markirana pot, ki povezuje Dolgo njivo z Jezerskim, mimo planine Brsnina. K sreči je pot odlično markirana, a kljub temu moramo biti oprezni za markacijami, saj pot preskakuje z leve na desno. Ko dosežemo planino Brsnina, nas preseneti vpisna skrinjica. Od planine dalje se spustimo skozi gozd, dosežemo širši kolovoz, potem nas pa čaka spet nekaj vzpona, kar nas pripelje na še en kolovoz, po katerem se spustimo do Spodnje Dolge njive, od tam pa na izhodišče Pod Krnico. Tudi od Brsnine dalje bodimo pozorni na markacije.

Nadmorska višina: maks. 1801 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 4 / 5 (orientacija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 17. avgust 2014 / 11:23

Dan v živalskem vrtu

Živalski vrt Ljubljana je dom približno petstotih živali in priljubljena izletniška točka tako domačih kot tudi tujih obiskovalcev. V njem najdemo tako eksotične živali, kot so sajmiri, kapibare ali g...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 15. avgust 2014 / 11:28

Kapica, rdeča in črna

Rdečo kapico poznamo vsi. Zadnje čase pa se največ govori o »socialni kapici«! Vendar se zdi, de večina sploh ne ve, za kaj gre. Ko zanjo prvič slišimo, pomislimo morda, da gre za ukrep so...

Nasveti / petek, 15. avgust 2014 / 11:15

Sanjski Dolomiti, II.

Punta Penia/Marmolada (3343 m) - Najvišji vrh Dolomitov. Na vrhu se počutiš tako sladko, kot bi jedel najslajšo marmelado. Po eni najstarejših zavarovanih plezalnih poti v Dolomitih.

GG Plus / petek, 15. avgust 2014 / 11:02

Mir in ljubezen pri devetdesetih

»Prvič se je poročila pri do­brih osemnajstih letih. Še danes jo vidim pred seboj. Nekega večera je vdrla v hišo, ko sem ravno mesila kruh za neko ohcet. Z njo je bil fant, malo okajen, a...

Slovenija / petek, 15. avgust 2014 / 10:59

Veliki šmaren po svetu

Med Slovenci je Marija v velikih časteh in veliki šmaren je njen največji praznik. Kako pa je s temi rečmi po svetu? Za katoličane je Marija prva dama povsod. Nekatere svetovne vere in nacije pa je sp...

Gospodarstvo / petek, 15. avgust 2014 / 10:59

Lep razgled uživajo ob delu

S Kovačeve kmetije na Muravah je lep razgled v dolino, a tega, kot pravi 39-letni gospodar Rajko, lahko uživajo le ob delu, ki ga imajo kljub novemu, sodobnemu hlevu res veliko. Obdelujejo 25 hektarje...