Ljubo krožno križišče

Krožna križišča ustvarjajo posebne trenutke. Od tega, da lahko ponoči vozilo pripelje iz nasprotne smeri; te prehiteva po enojnem pasu; z vklopljenim smernikom zavija v krožno križišče, a ga ne zapusti pri prvem izvozu, temveč pri tretjem, in to brez uporabe smernika ...

Krožna križišča z več pasovi pa so lahko prava nočna mora. Na srečo nimamo krožišč, podobnih pariškim ...

Gorenjci, ki v Ljubljano zaidejo poredko, bi se rondoju na Tomačevem najraje izognili. Signalizacija, pravilna razporeditev po pasovih, upoštevanje semaforjev, razvrščanja v kri­žišču, uporaba desnega in levega pasu … Prezapleteno.

Sicer na Gorenjskem na srečo res velikih krožišč nimamo, vseeno pa je treba poznati pravila. Pa zmanjšati hitrost. Uvoz v krožno križišče v manjšem kraju lahko povzroči pravi cirkus. Pred krožiščem, recimo, ki je sicer pregledno, začnemo zmanjševati hitrost, pa se za nami najde junak, ki neusmiljeno hupa ...

Ko boste zapeljali v krožišče, ne vklapljate smernika, ker se to lahko razume, kot da boste zavili ven pri prvem izvozu. Desni smernik vklopite pred izvozom iz krožišča. Če to upoštevamo, je tudi pretočnost krožišča boljša, saj vozilu pri naslednjem vhodu damo signal, da se lahko vključi v krožišče.

S prednostjo je pa tako: tisti, ki so v krožišču, jo imajo pred onimi, ki vanj vstopajo. Vendar se pojavi vprašanje: kdo ima prednost v primeru dveh pasov: tisti iz notranjega, ki vklopi smernik, kot da bo zapustil krožišče, ali oni, ki je na zunanjem pasu, saj se rado zgodi, da avtomobila na notranjem pasu sploh ne upošteva? Stric Google ne da konkretnega odgovora. Večinoma svetujejo previdnost, upoštevanje prometne situacije oziroma: če ugotoviš, da ne moreš varno zapustiti krožišča, naredi še en krog.

Potemtakem sedaj moji ženski možgani nekako takole razumejo situacijo: če si na notranjem pasu in daš smernik, da boš zavil ven, pa te tisti na zunanjem ne spusti – ni prav; če si na zunanjem ter ne spustiš vozila z notranjega, ki daje smernik – spet ni prav. V bistvu kaže, da ni pravila. Mogoče ga res ni, le navajeni smo, da mora biti vse regulirano, in če ni, nam prilagajanje dela težave.

V krožnih križiščih promet poteka obratno smeri urnega kazalca, prepovedano je tudi prehitevanje, ni ustavljanja niti vzvratne vožnje. Na Gorenjskem pa obstaja nekaj prav zanimivih krožnih križišč, sicer na srečo le enopasovnih. Na njih se zgodi, da promet poteka tako, kot je prej v križišču.

Križišče treh cest, treh Bel – Zgornje, Spodnje in Srednje, je postalo krožišče, in ker je sedaj zelo pregledno, sploh če se peljete iz smeri Kranja, se ponoči, ko v teh krajih skoraj ni žive duše, le srnjad in kakšen zajec ali lisica prečkajo cesto, marsikdo ne zapelje skozenj v nasprotni smeri urnega kazalca, ampak preprosto zavije levo proti Zgornji Beli. No, tudi podnevi se je že zgodilo, da si je kdo tako skrajšal pot. Še dobro, da možnost prečkanja krožišča naravnost otežuje lesena skulptura.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 17. januar 2011 / 07:00

Priznanih 111 milijonov evrov terjatev Mersteela

Naklo - Katarina Benedik, prisilna upraviteljica Mersteela, je od 153 milijonov evrov prijavljenih terjatev (z obrestmi vred 155 milijonov) priznala 111 milijonov evrov terjatev....

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 18:38

Register kmetijskih gospodarstev ne deluje

Kranj – Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sporočili, da aplikacija za vodenje registra kmetijskih gospodarstev od 30. decembra do 20. januarja ne bo delovala. V tem času bodo a...

Gospodarstvo / / 18:37

Iz tujine dobro skrbi za gozdove

Čeprav Otokar Pogačnik, (so)lastnik posestva Krumperk, živi v tujini, dobro skrbi za gozdove.

Rekreacija / / 18:35

Glasovi kolesarji v letu 2022

Panoramski kolesarji smo se letos potepali na petih izletih in skupno z različnimi skupinami na njih preživeli 23 dni. V maju smo z barko pluli po kvarnerskih otokih. V drugi polovici maja je bilo...

Zanimivosti / / 18:33

Priljubljeni praznični paneton

V nekem obdobju svojega življenja Šenčurjan Andraž Bajželj ni natanko vedel, kam ga bo zanesla pot. Potem je odkril peko z drožmi in danes je okus njegovega panetona s čokolado takšen, da ga lahko opi...

Kamnik / / 18:32

Vodni sistem je občutljiv

V teh dneh se zaključuje projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, namenjen ozaveščanju o pomenu ohranjanja čiste pitne vode in premišljenemu razvoju turizma..