Pobegli možgani

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 27. november 2013 / 10:43

Tole vam pišem iz Avstrije, veste. Zbudil sem se in kliknilo mi je, da morajo moji možgani v tujino. V Sloveniji, točneje na Gorenjskem, ni več prostora zame, kjer bi lahko izkoristil svoj … potencial.

Dobro se počutim v tujini. Če ne drugega, je cenejša kava, a tudi veliko slabša. Ampak Avstrijci že vedo, kaj in za koliko ponuditi …

Beg slovenskih možganov je trenutno modna muha, ki se smuka od radia prek televizije in niti s časopisom je ne sklatite. Slišim, berem, Slovenci, največ tisti najbolj pametni, iščejo srečo onstran narisanih meja. Da me ne bi narobe razumeli, pametni Slovenci ne hodijo v službo na Madžarsko ali Hrvaško ali Italijo, ampak zgolj v Avstrijo, Nemčijo, Švico, celo severno Ameriko in ne vem še v katere eminentne države. Beg možganov? V to skupino se ne štejejo tisti ubogi Štajerci in Korošci, ki množično hodijo na delo v Avstrijo, niti moji sosedje Tržičani ne, ki jih je poln Celovec. V to skupino ne sodijo niti Primorci, ki delajo v Italiji. Ne, tile ne spadajo v skupino, ki se imenuje Beg možganov, ampak v skupino, ki se imenuje S trebuhom za kruhom oziroma modernejše, skupina, imenovana Beg trebuhov!

Beg možganov? Kdo od pametnih gre delat v tujino? Tisti, ki bi tja šli v vsakem primeru, ker jih najboljši želijo v svojih vrstah. Ti najboljši, prepoznajo najboljše v vsaki »vukojebini« tega sveta, zato tudi v Sloveniji, pardon na Gorenjskem. Najboljši so pač najboljši, imajo sredstva in razloge, zato kupijo najboljše. Povsem normalno in razumljivo. Vsi drugi pa spadajo v skupino Beg trebuhov. Koliko od Možganske skupine je bilo povabljenih na beg? Koliko od Možganske skupine si je samih organiziralo beg? Odgovor na drugo vprašanje se glasi vsi. Odgovor na prvo vprašanje pa nihče. Gospodarstveniki se zdaj počutijo tako, kot se mi, ki se ukvarjamo s športom, že desetletja ... Vsi dobri gredo ven, v tujino, drugam. Čemu panika? Mar nismo imeli v programu osamosvojitve eno od največjih prednosti, kar jih združena Evropa ponuja, ravno to, da se bomo lahko najprej šolali v tujini in potem tudi delali v tujini. Da bo z združeno Evropo padla vsaka meja, ki je to prej ovirala. Kot bi prej ne študirali v Gradcu, na primer, niti v Londonu niti delali nikjer drugje kot v Železarni Jesenice, Savi ali Iskri.

V celovški kavarni naročim še eno poceni in zanič kavo ter prijaznega natakarja v angleščini nagovorim, naj ponovi pravkar izpetega Cheta Bakerja. On mi odgovori: Čet Bejker paše na tako deževno soboto, a ne? Prikimam, nasmejem se mu in hitro zvem, da je Tržičan in se nima za pametnega, temveč za delovnega. In kaj jaz delam v Avstriji? Čakam ženo, da opravi pametne nakupe v Ikei, ker v celi Sloveniji ni tako poceni in tako dobrega pohištva …, tako da izkoriščam svoj finančni potencial, če na začetku niste razumeli, katerega sem imel v mislih. Nisem se hotel kregati, ker mi je hitro dala vedeti, da jo bom lahko počakal v eni od celovških kavarn …