Prava ideja uresničuje sanje

Minuli torek je bila na sporedu že stota oddaja Prava ideja. Glavno poslanstvo tedenske poslovno-podjetniške oddaje je po besedah urednice in voditeljice Edite Cetinski Malnar spodbujati ljudi, da uresničijo svoje sanje: "Naši gosti vsak teden dokazujejo, da se da uspeti, tudi v teh težkih časih. Ni vedno lahko, a ovire lahko premaguješ z zaupanjem vase, s pogumom, tudi z drznostjo, predvsem pa z inovativnostjo."

Z inovativnostjo pa se lahko pohvalijo tudi ustvarjalci Prave ideje, ki so doslej prejeli že kar nekaj nagrad. Pred kratkim so se že drugo leto zapored razveselili glavne nagrade za inovacijsko novinarstvo v slovenskih medijih, ki jo podeljuje svetovalno podjetje za trajnostno rast in inovativne preboje Vibacom v sodelovanju z univerzo Stanford. Cetinski Malnarjeva jo je prejela za oddajo z inovatorjem Petrom Florjančičem.

V čem je bila ta oddaja tako posebna?

»Peter Florjančič je legenda slovenskega izumiteljstva, je lastnik več kot štiristo patentov, v 70-letni karieri je ustvaril inovacije, za katere morda niti vedeli nismo, na primer okvirček za diapozitive, stroj za brizganje plastike, stekleničko in razpršilec za parfum, ukrivljene palice za smuk … in kljub častitljivim 92 letom še naprej uresničuje vizije. Lani je na Bledu ekskluzivno pred kamero Prave ideje s predsednikom uprave Palome podpisal licenčno pogodbo za svoj nov, patentirani izdelek, ki bo v prihodnjih dveh letih omogočil več deset novih delovnih mest. In način predstavitve gosta, njegovih izumov in vizije je po besedah komisije vseboval vse ključne elemente inovacijskega novinarstva. To pomeni, da na razumljiv in inovativen način predstavljamo inovacije, poti do njih, lastnosti uspešnih inovatorjev …

Dodati moram, da Prave ideje ne bi bilo brez prave ekipe. Moja desna roka je Eva Uranjek, ki je letos dobila tudi priznanje InJo za prispevek o Googlu, odlične prispevke pripravlja tudi raziskovalni novinar Simon Vadnjal, Marko Štor obvladuje finančni del oddaje. Tu so še naš stalni snemalec Egon Parteli, grafik Franci Pavlišič in tehnična ekipa od režiserja do snemalcev. Kdor je pri Pravi ideji, ima pravo idejo.«

Načrtujete kakšne spremembe oddaje?

»Za zdaj ne, ker so gledalci izjemno lepo sprejeli koncept oddaje, kot sem ga zastavila pred tremi leti, ko se je začela kriza. Ko bo krize konec in ko bodo drugačni časi, bo pa morda čas za novo pravo idejo.«

Mediji vsakodnevno prinašajo novice o težavah podjetij. Je v teh časih težko najti zgodbe o uspehu?

»V Sloveniji se ni bati, da bo zmanjkalo pravih idej, ker jih piše življenje. Prihajajo mladi, prav oni mi največkrat sporočajo, kako jim oddaja predstavlja navdih, novo upanje, vliva optimizem in pogum, da bi kljub črnim časom uresničili svoje ideje. To mi je v neizmerno zadovoljstvo, največja nagrada, kar jo lahko dobim. Seveda se je včasih treba malce bolj potruditi, da najdemo pravo idejo, ki bo zanimiva tudi za gledalce.«

Po izobrazbi ste diplomirana ekonomistka. Imate v sebi podjetniško žilico?

»Ja, čutim jo v sebi. Prav ta oddaja je moja prava ideja. Na noge sem jo postavila tako rekoč iz nič: ideja, koncept, izbor pravih sodelavcev, vedno boljša gledanost - vse to vsebuje elemente podjetniškega ustvarjanja. Televizija mi za zdaj daje ogromno možnosti, tako da nameravam svoje sposobnosti tukaj piliti še nekaj časa. Seveda kdaj pa kdaj dobim kakšen navdih, idejo, kaj bi še počela v življenju, tudi v podjetniških vodah, a še nobena ni bila boljša od te prave ideje, ki jo imam zdaj.«

Letos praznujete dvajsetletnico bogate televizijske kariere. Kakšni so bili začetki? Na katero obdobje vas vežejo najlepši spomini?

»Na TV Slovenija sem prišla po naključju. Po diplomi na ekonomski fakulteti sem imela pripravništvo v Mercatorju, ko so me sprejeli na avdiciji na TVS. Misleč, da sem sprejeta za honorarno napovedovalko programa, sem prišla na pogovor z Ladom Ambrožičem, izjemnim urednikom, ki zna v ljudeh prepoznati njihove sposobnosti. Prepričal me je, naj ostanem in novinarstvo mi bo zlezlo pod kožo. In res je bilo tako. V dvajsetletni karieri sem počela že skorajda vse. Najprej sem bila dopisnica iz Kočevja, to je bilo čudovito obdobje, kmalu so me zaposlili kot voditeljico poročil in oddaje za begunce, ki je bila takrat potrebna zaradi vojne na tleh nekdanje Jugoslavije. Nato sem vodila regionalno oddajo Studio Luwigana, sledilo je eno najlepših obdobij, ko sem eno leto pripravljala kmetijske oddaje in se ob tem ogromno naučila, kasneje sem se kalila kot gospodarska novinarka. Ko sem že razmišljala, da bi zapustila hišo, sem od urednice Tanje Starič dobila povabilo za vodenje Dnevnika. Tudi to je bila dobra izkušnja, ki me je vodila do urednikovanja notranjepolitične in gospodarske redakcije, zdaj pa sem tam, kjer sem si vedno želela: imeti svojo oddajo, ki jo delaš s strastjo.«

Česa bi se še radi lotili na televiziji?

»Izziv bi bil pripravljati izobraževalne oddaje za otroke, mlade.«

Kot deklica ste bili navdušena pianistka, menda ste si želeli postati profesorica klavirja. Danes še kdaj sedete zanj?

»Bila sem navdušena glasbenica, vse v zvezi z glasbo me je zanimalo. Oboževala sem klavir, deset let sem hodila v glasbeno šolo. Moj profesor klavirja, žal že pokojni, Miloš Humek je bil prepričan, da ga bom nasledila, a sem se tik pred vpisom na akademijo premislila. Sledila sem svoji intuiciji, da me bo klavir vedno lahko spremljal in da lahko še kje pokažem kaj več.«