Je »zamočilo« pravobranilstvo?

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 30. november 2016 / 06:50

Država je morala kranjskemu podjetniku Janezu Janši izplačati večmilijonsko odškodnino zaradi prepočasnega sojenja predvsem zato, ker državno pravobranilstvo ni vložilo odgovora na Janševo tožbo, posledično pa je ljubljansko okrožno sodišče izdalo zamudno sodbo, razlagajo na kranjskima okrožnem in okrajnem sodišču.

Kranj – Kranjska okrožno in okrajno sodišče zatrjujeta, da je bil ključni razlog za izplačilo 3,5 milijona evrov odškodnine zaradi sojenja v nerazumnem roku kranjskemu podjetniku Janezu Janši oziroma podjetju Infohip dejstvo, da državno pravobranilstvo v postopku o sporu zaradi sojenja v nerazumnem roku na Okrožnem sodišču v Ljubljani sploh ni vložilo odgovora na tožbo. Posledično je bila zato izdana zamudna sodba in so se trditve tožnika štele za resnične, so sporočili iz obeh sodišč. »Ker je šlo za vtoževanje premoženjske škode, je imelo sodišče pri obravnavanju manj možnosti preverjanja dejstev, kot bi jih, če bi šlo za vtoževanje nepremoženjske škode,« so dodali. Na pojasnila državnega pravobranilstva, zakaj na Janševo tožbo ni odgovorilo, še čakamo. Konkretna pojasnila o tej zadevi je od pravobranilstva sicer že zahtevalo tudi pravosodno ministrstvo.

V petek smo poročali, da je država Janši letos izplačala rekordno visoko odškodnino zaradi počasnega sojenja, ker kranjsko okrajno sodišče pet let ne bi razpisalo nobene poravnave v 115 pravnih zadevah za izselitev stanovalcev iz nekdanjega samskega doma Tekstilindusa v Stražišču, kot je v letošnji sodbi ugotovilo vrhovno sodišče. A kranjski sodišči v skupni izjavi za javnost zanikata, da bi pravde v zadevi Infohip za pet let pospravili v predal.

V podrobnejši predstavitvi zadeve predsednici kranjskega okrožnega in okrajnega sodišča Janja Roblek in Mateja Jereb pojasnjujeta, da sta bili obe sodišči v letu 1996, ko je Infohip vložil prve tožbe za izselitev, močno kadrovsko podhranjeni. Okrajno sodišče je imelo zasedenih samo šest od enajstih sodniških mest, s pravdnimi zadevami sta se tedaj ukvarjala samo dva sodnika, sodišče pa je imelo tedaj kar 1849 nerešenih pravdnih zadev.

Kot še navajajo, je ob Janševem nakupu samskega doma v decembru 1995 v njem živelo še okoli 400 nekdanjih delavcev Tekstilindusa in njihovih družinskih članov, skoraj polovica vseh stanovalcev pa je bilo otrok. Novi lastnik je dotedanje subvencionirane socialne najemnine takoj spremenil v tržne najemnine z dodatnimi obveznimi doplačili za uporabo npr. pralnega stroja, hladilnika itd., česar stanovalci niso zmogli plačevati. Janša jim je nato nenapovedano izklopil elektriko, tako da so stanovalci ostali tudi brez tople vode in ogrevanja, zaradi neplačevanja najemnim pa je nato Infohip decembra 1996 in januarja 1997 vložil skupno 115 tožb za izselitev. Tožbe sprva niso bile prednostne, to so postale šele s sklepom Personalnega sveta Okrožnega sodišča v Kranju 28. januarja 1998, okrajno sodišče pa je na tej podlagi začelo takoj razpisovati obravnave in so bili naroki razpisani v devetih zadevah. Takrat se je izkazalo, da so zadeve dejansko in pravno zapletene in med seboj povezane, saj je šlo za množičnost tožb in je bilo treba uporabiti pravila o vzorčni sodbi, zato je sodišče nadaljevalo z dvema zadevama, v obeh pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje sodišče v Ljubljani je kasneje eno sodbo potrdilo, drugo pa leta 1999 razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. V ponovljenem postopku na prvostopenjskem sodišču je nato Infohip v skladu z odločbo višjega sodišča v drugi zadevi spremenil tožbeno podlago in je namesto krivdnih razlogov za odpoved najemnega razmerja navedel razlog redne odpovedi najemnih pogodb, s čimer je tožba postala sklepčna. Na takšni podlagi je sodišče tožbi v ponovnem sojenju leta 2000 ugodilo, kar je leto pozneje potrdilo še višje sodišče. Ker je Infohip tudi v nadaljnjih tožbah spremenil tožbeno podlago, je okrajno sodišče preostalih 83 zadev združilo v enotni postopek, nekatere družine pa so se že pred sodbo izselile iz doma.