Od leve Janez Kavar, Marta Frantar, Tonica Marin, Darko Koren in Tanja Ahačič

Zgodbe na krilih metuljev

Društvo upokojencev Tržič in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič sta pripravila večer spomladanskih Besedarij. Literarna krila so razprli Marta Frantar, Janez Kavar, Darko Koren, Tonica Marin in snovalka Besedarij Tanja Ahačič.

Tržič – Večnamenski prostor knjižnice je bil v torek poln obiskovalcev, ki so želeli prisluhniti tradicionalnim Besedarijam tržiških literatov seniorjev, že devetim po vrsti. Predsednica Društva upokojencev Tržič Zvonka Pretnar je povedala, da je osem Besedarij zbranih v knjižicah, izdali so CD, Tanja Ahačič pa je tista, ki vedno znova zna poiskati nove avtorje. Tokrat so sodelovali Marta Frantar, Janez Kavar, Darko Koren in Tonica Marin, vsak s svojo zgodbo, poezijo, a pod skupnim naslovom Krila metuljev. »Z naravo živimo, narava je naše ogledalo. Rečemo: priden kot mravlja, zvest kot kuža, spi kot polh ... Metulj pa je kralj, šele v zreli dobi dobi obliko s krili in poleti. Ko opazimo metulja, nastavimo roko, da sede na našo kožo. Zgodbe literatov pa nam bodo sedle pod kožo in še dolgo jih bomo čutili,« je dejala Ahačičeva.

Upokojena priljubljena učiteljica Marta Frantar je predstavila Mojo zgodbo; zgodbo o življenju na podeželju, otroških igrah, delu na polju, večerih, ko še ni kraljevala televizija, o družini, ki si jo je ustvarila. Gre za intimni pečat časa, ob katerem lahko malce postoji s spomini. Janez Kavar je doma izpod Kriške gore, tudi njegova pot življenja je prepredena z gorami. Je avtor številnih člankov, soavtor publikacij in avtor knjige Kriške prigode. Na Besedarijah se je predstavil z lirično črtico Zeleni ptič, v kateri je opisal reševanje ponesrečenke. Črtica je posvečena humanosti, solidarnosti in prijateljstvu.

Darko Koren je novinar z »odprtimi očmi in brez dlake na jeziku«, kot ga je predstavila Tanja Ahačič. Obiskovalci so ga ob tej priložnosti spoznali kot avtorja satiričnih sonetov, ki so ogledalo naše družbe (Otožna pesem, Ljudska, Uživaška, Hribolazniška, Pesmistična!, Moj dom, Odsev, Duhovna). Tonica Marin pa je bila tista učiteljica, ki pouka ni imela samo v učilnicah, ampak tudi v naravi. Priljubljena je bila pri učencih, danes je priljubljena pri (so)telovadkah v tržiški Sokolnici. V svoji izpovedi Vse bi še enkrat ponovila, pokaže pot, ki vodi k uspehu, k lovorikam. Od otroštva je povezana s športom in pravi: »Če prisluhneš otrokovemu talentu, mu pomagaj, da razpre svoja krila.« Spomladanske Besedarije je prijetno popestrila skupina Bo k'r bo z narodnimi in ponarodelimi pesmimi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Komenda / nedelja, 18. julij 2021 / 20:52

Komenda znova v rumenem

Uspeh Tadeja Pogačarja na Dirki po Franciji so bučno proslavili tudi v njegovi domači Komendi.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...